Popravni izpit iz podjetništva

Jesenski gospodarski krč je odlična priložnost, da svoje poslovanje zgledno uredite.

Miran Varga

Osebno se povsem strinjam z Andrejem Mertljem, ki pravi, da je koronavirus brca v rit, oziroma prav to, kar je slovensko gospodarstvo potrebovalo. Je motivator za hitre in učinkovite spremembe. Saj ne, da podjetniki in podjetja ne iščejo majhnih zmag in nizko visečih plodov, v času debelih krav je motivacije za spremembe manj – čemu bi nekaj spreminjali, če deluje in denar priteka.

Prav pretekli meseci so dokazali, kako dober motivator v poslu je lahko strah. Strah pred neznanim, strah pred izgubo prihodkov. Takrat se tudi projekti, s katerimi se je prej iz tega ali onega razloga zavlačevalo, speljejo hitreje. Še posebej, če imajo neposreden vpliv na izboljšanje poslovanja. Uvedba spletnega poslovanja, mobilnega POS-terminala, uvedba dokumentnega sistema in rešitve za oddaljeno sodelovanje, spletna trgovina in podobni projekti so v podjetjih pogosto naleteli na obotavljanje, češ, »saj tega nujno ne potrebujemo«. Sedaj je drugače. Podjetja so delo na daljavo vzpostavila malodane čez noč. A še vedno jih je veliko, ki so letošnjo prvo krizo zgolj prebrodili (ali prespali), spremenili pa bore malo ali celo nič. V drugo bo (moralo biti) drugače.

Popravni izpit

Drugi val epidemije koronavirusa, ki smo mu priča letošnjo jesen, bi moral za podjetnike in podjetja predstavljati nekakšen popravni izpit. Da sedaj resnično uredijo in digitalizirajo poslovanje, če jih je hipoma slabša gospodarska situacija pomladi ujela nepripravljene. V pol leta so imeli dovolj časa za razmišljanje, kaj vse je treba spremeniti, nadgraditi oziroma popraviti, da jih morebiten črni scenarij ne bi več močno prizadel.

O tem, kako e-poslovanje uresničiti v praksi, sem pisal že septembra. Če na hitro povzamem par nasvetov:

• preverite, ali vaše stranke in dobavitelji poslujejo elektronsko
• uvedite lastno elektronsko poslovanje (izmenjavo naročil, dokumentov, računov itd.)
• uvedite elektronska sredstva plačevanja (spletna plačila, kartična plačila, mobilna plačila …)
• podjetja naj uvedejo dokumentni sistem
• postavite spletno trgovino (a to naj za vas naredijo strokovnjaki)

Poslujte digitalno in varno

Imperativ sodobnega posla je torej digitalno poslovanje. To je zelo odporno na »viruse analognega sveta«, je pa zato dovzetno za digitalne viruse. Posebej nevarni so izsiljevalski virusi, ki praktično vsak dan ohromijo poslovanje kakšnega podjetja ali organizacije.

Prav zato velja poskrbeti, da bodo zaposleni, ki delajo na daljavo in od doma, delali varno. In predvsem, da ne bodo sedaj organizacijsko razdrobljena podjetja, še bolj ranljiva. Če namreč sto zaposlenih pošljete na delo od doma, to v praksi predstavlja podoben informacijski podvig kot odprtje stotih podružnic podjetja. Vsi morajo biti zanesljivo povezani v omrežje in informacijske rešitve (sisteme in aplikacije) podjetja, povezave pa (za)varovane. Poleg zaščite t. i. končnih točk (beri: naprav uporabnikov) morajo podjetja nadgraditi tudi omrežno opremo, saj filtriranje internetnega prometa s stotih dodatnih lokacij za škodljivimi vsebinami vendarle ni mačji kašelj. Vzpostavljati velja varne povezave VPN, ki so močno šifrirane, zato, da jih tudi v primeru, da jih kdo prestreže ali jim prisluškuje, videl le kup ničel in enic, ne pa dejanskih datotek in informacij, ki jih zaposleni pošiljajo ali prejemajo.

Uvedba digitalnega plačevanja

Številni podjetniki, obrtniki in trgovci potrjujejo, da so jih v času epidemije koronavirusa kupci predhodno poklicali in preverili možnost plačila s kartico. Naprednejši med njimi so celo želeli vedeti, ali plačilni terminal podpira brezstična plačila. Eno je jasno – povpraševanje po brezgotovinskih plačilih se bo v prihodnje še povečalo, zato se kartičnemu poslovanju ne gre upirati. Časi pač niso taki, da bi si lahko privoščili izgubo stranke na račun zahtevanega gotovinskega plačila, ker vam pač POS-terminal »ne diši«.

Kot ugotavlja raziskava družbe Mastercard, so letos pričakovanja kupcev glede plačil, močno zrasla. Gotovine se, podobno kot stika z neznanci, izogibajo, raba brezstičnih kartic je v porastu. Močno je zrasel tudi obseg spletnega nakupovanja in spletnih plačil. Prav zato velja v spletno stran oziroma spletno trgovino podjetja vgraditi tudi možnost spletnih plačil.

Poleg rešitev, ki podpirajo plačevanje s plačilnimi karticami prek spleta, priporočam tudi integracijo s storitvijo PayPal, ki jo uporablja veliko Slovencev (po svetu pa približno 300 milijonov ljudi). Ta uporabnikom olajša postopek do te mere, da se identificirajo z uporabniškim imenom in geslom namesto vnosa kupa številk s kreditne kartice, in si med tem grizejo nohte ob misli »kaj pa če kdo vdre v to spletno trgovin(ic)o in ukrade podatke moje kartice«.

PayPal je konec oktobra poskrbel še za potezo, ki bo razveselila tudi podjetnike in podjetja (pa tudi posameznike) – v Sloveniji je med prvimi na svetu omogočil takojšnji prenos sredstev na račun oziroma kartico. Uporablja namreč storitev Mastercard Send, ki mogoča, da uporabnik sredstva iz svojega PayPal računa prenese na svojo kartico Mastercard v praktično realnem času. Tako lahko obrtnik, ki mu stranka plača preko PayPal računa, že naslednji hip sredstva vidi na svoji kartici.

Ne pozabite na enostavnost

Izkušnje spletnih trgovcev potrjujejo, da velja staviti na enostavnost. Spletnim obiskovalcem omogočite, da kar najhitreje in enostavneje najdejo izdelke, storitve ali vsebine, ki jih iščejo na spletnem mestu, enostavni postopki pa naj še posebej veljajo za njihovo naročilo in plačilo. Najbolj boleče je namreč zavedanje, da uporabniki puščajo vrsto izdelkov v košaricah, ker jih je nekaj zmotilo v fazi plačevanja ali potrditve.