Odprta znanost je sodelovalna znanost
3 min read
Odprta znanost ima številne prednosti, kot so večja transparentnost raziskav, lažja dostopnost znanstvenih izsledkov, boljše sodelovanje med raziskovalci in institucijami ter povečanje zaupanja v znanost. Odprta znanost je ena od vodilnih politik Evropskega raziskovalnega prostora ter ena izmed vrednot in principov, ki soustvarjajo raziskave in inovacije v Evropi ter njeno sodelovanje s preostalim svetom. V skladu z evropsko politiko morajo države članice sprejeti nacionalno zakonodajo, usklajeno z načeli odprte znanosti. Vlada je v ta namen sprejela novi Zakon o znanstvenoraziskovalni in inovacijski dejavnosti ter njegov izvedbeni akt, Akcijski načrt za odprto znanost. Zagotovila je tudi komplementarna finančna sredstva za celovito prilagoditev slovenskega raziskovalnega sistema v obliki projekta SPOZNAJ – Podpora pri uvajanju načel odprte znanosti v Sloveniji«.
Cilj projekta SPOZNAJ, ki se izvaja že dve leti, je vzpostavitev podpornih mehanizmov in orodij za implementacijo praks odprte znanosti v slovenski raziskovalni skupnosti. V njem sodelujejo Centralna tehniška knjižnica Univerze v Ljubljani kot vodilni partner projekta in 20 slovenskih javnih raziskovalnih in visokošolskih organizacij. Projekt sofinancirata Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in inovacije ter Evropska unija – NextGenerationEU prek nacionalnega Načrta za okrevanje in odpornost.
Vodja projekta SPOZNAJ, dr. Tea Romih, pove, da projekt zajema šest delovnih sklopov, od katerih izpostavi tri. »V okviru projekta izvajamo izobraževanja o splošnih tematikah odprte znanosti za najširšo možno javnost. Pripravili smo program usposabljanja podatkovnih strokovnjakov ter priročnik o ravnanju z znanstvenoraziskovalnimi podatki. Eden izmed sklopov je tudi prilagoditev pravnih aktov konzorcijskih partnerjev v skladu s trenutno veljavno zakonodajo na področju odprte znanosti.«

Direktor CTK, mag. Miro Pušnik, dodaja, da je na eni strani prilagoditev pravilnikov in aktov, na drugi pa je pomembno opolnomočenje osebja: »Ravnanje z raziskovalnimi podatki je zelo kompleksno. In če želimo, da se raziskovalci ukvarjajo z raziskovanjem, potrebujejo pri tem podporo – potrebujemo torej strokovnjake, ki se bodo ukvarjali z raziskovalnimi podatki.«
Letos bodo tako ponovno izvedli usposabljanje podatkovnih strokovnjakov. »V CTK smo se odločili, da bomo tovrstno usposabljanje izvajali tudi po koncu projekta. Povpraševanje za takšnimi kadri je namreč vse večje, po drugi strani pa je nujno, da tisti, ki imajo interes na tem področju, imajo možnost, da se na tem področju tudi opolnomočijo.« Miro Pušnik je mnenja, da bi bilo dobro razmišljati tudi v smeri, da to usposabljanje sčasoma preide v akreditiran študijski program na kakšni univerzi, kjer bi bila potem možnost pridobitve formalne izobrazbe, ne zgolj certifikata o opravljenem tečaju.
Kot enega izmed pomembnih neformalnih dosežkov projekta Pušnik vidi tudi v tem, da so uspeli v tem konzorciju povezati organizacije, da druga drugo podpirajo. »Odprta znanost namreč ni tekmovalna znanost, je sodelovalna znanost. To pomeni, da se morajo raziskovalci, projektne skupine in na koncu tudi institucije med sabo predvsem podpirati. In to je nam uspelo. Delujejo različne podporne skupine, kjer strokovnjaki z enega inštituta pomagajo strokovnjakom z drugega inštituta. In to je nekaj, kar do zdaj v znanosti v Sloveniji nismo poznali – torej to, da bi delovali kot nek enoten, neformalno povezan sistem.« Dodaja še, da bodo vse sile usmerili v to, da bodo te povezave ne glede na formalno obliko ohranjali tudi v prihodnje – torej tudi po tem, ko se bo projekt zaključil, kar bo junija 2026.

Odprt znanost bodo predstavili širši javnosti
Cilj odprte znanosti je olajšati izmenjavo informacij, povečati dostopnost in vpliv znanstvenih spoznanj ter s tem omogočiti hitrejši in učinkovitejši družbeni napredek. Slovenske raziskovalne in visokošolske organizacije, ki so del projekta SPOZNAJ, izvajajo številne aktivnosti odprte znanosti, prek katerih lahko različni deležniki dostopajo do slovenskih znanstvenih dognanj. V okviru projekta SPOZNAJ tako pripravljajo razstavo, ki bo prikazovala izbrano slovensko infrastrukturo, aktivnosti, orodja in projekte odrte znanosti, ki so koristni za širšo skupnost. Razstava bo avgusta na ogled v Kopru in septembra na Gallusovem nabrežju v Ljubljani.
