Strokovnjaki iz industrij plačil so si enotni, naslednja novotarija, ki jo utegnemo prav Slovenci posvojiti med prvimi, bodo t. i. agenti umetne inteligence, ki nam bodo pomagali pri postopki iskanja, nakupovanja in celo plačevanja. Agenti umetne inteligence bi lahko vse pogosteje opravljali nakupe v imenu potrošnikov, zato bodo jasna pooblastila in zaupanja vredna plačila ključnega pomena. Katere naloge bodo potrošniki pripravljeni prepustiti agentom, kako lahko banke in trgovci preverijo njihova pooblastila ter kaj je še potrebno za širšo uporabo, so bile osrednje teme Mastercard okrogle mize za medije »Agenti umetne inteligence, človeške odločitve: prihodnost nakupovanja in plačevanja,« ki je potekala v okviru dogodka Mastercard Innovation Day 2026 v Cankarjevem domu v Ljubljani.
Na okrogli mizi so sodelovali Peter Bakenecker, Division President za Srednjo Evropo, Mastercard; Antonio Argir, član uprave NLB, odgovoren za upravljanje skupine, plačila in inovacije; ter Luka Gabrovšek, country manager, Mastercard Slovenija. Razprava je nadgradila predhodno predavanje Magnusa Lindkvista, mednarodno priznanega futurologa in avtorja, ki je raziskoval, kako nove tehnologije spreminjajo naše navade in iz novosti postajajo del vsakdanjega življenja. Lindkvist se je pridružil tudi okrogli mizi ter razpravo o plačilih, zaupanju in sprejemanju novih tehnologij dopolnil s pogledom na potrošnike in njihovo vedenje.
Lindkvist je kot vodilni futurolog, ki je sodeloval pri pripravi poročila družbe Mastercard, Kratka zgodovina prihodnosti nakupovanja in plačevanja (A Short History of the Future of Shopping and Payments), pomagal raziskati, kako bi lahko agenti umetne inteligence do leta 2030 preoblikovali nakupne in plačilne navade. Ta napoveduje, da bi lahko do takrat več kot vsak deseti spletni kupec – skupaj več kot 300 milijonov ljudi po svetu – redno uporabljal agente umetne inteligence za nakupovanje in plačevanje.
»Prihodnost si pogosto predstavljamo kot nekaj dramatičnega, vendar tehnologija zares spremeni naše življenje takrat, ko je skoraj ne opazimo več. Brezstična plačila so bila nekoč novost, danes o njih praktično ne razmišljamo. To merilo bo ostalo enako tudi v času, ko agenti umetne inteligence postajajo del nakupovanja: ali jih ljudje uporabljajo v vsakdanjem življenju in pod pogoji, ki jih določijo sami,« je povedal Magnus Lindkvist.
Zaupanje zahteva preverjanje identitete in pooblastila
Pri običajnem spletnem nakupu potrošnik plačilo potrdi neposredno. Pri nakupu s pomočjo agenta pa lahko vnaprej določi nalogo in pogoje, ki jih mora agent upoštevati v nakupnem procesu, ki ga opravlja v njegovem imenu in v okviru dodeljenih pooblastil. Plačilni ekosistem mora zato prepoznati agenta, preveriti identiteto potrošnika in potrditi, da je nakup v mejah dodeljenih pooblastil.
»V Evropi agentsko poslovanje prehaja iz faze raziskovanja v praktično uvajanje, in sicer prek pilotnih projektov in sodelovanj. Za širšo uporabo morajo banke in trgovci vedeti, kdo deluje, v čigavem imenu in v okviru katerih pooblastil. Vloga družbe Mastercard je pomagati vzpostaviti zaupanja vredno infrastrukturo in skupne standarde, ki bodo prispevali k varnosti in transparentnosti agentskih plačil,« poudarja Peter Bakenecker.
Mastercard Agent Pay zagotavlja okvir za podporo varnim plačilom, ki jih sprožijo agenti umetne inteligence. Združuje prepoznavanje agentskih transakcij na podlagi tokeniziranih plačilnih podatkov, avtentikacijo potrošnikov in zaščitne mehanizme plačilnega omrežja. Tokenizacija številko kartice nadomesti z varnim plačilnim žetonom, kar zmanjša izpostavljenost občutljivih kartičnih podatkov. Cilj družbe Mastercard je do leta 2030 tokenizirati vsa spletna plačila s karticami Mastercard v Evropi in odpraviti potrebo po ročnem vnašanju številke kartice.
Verifiable Intent (preverljiv namen) obravnava še dodaten vidik zaupanja. Zasnovan je tako, da ustvari preverljiv zapis potrošnikovih navodil in pooblastil ter pomaga ugotoviti, ali je bil nakup skladen z danim pooblastilom. Ob vprašanjih ali sporih bo tako zagotovljena večja jasnost, čeprav bo odgovornost še vedno odvisna od okoliščin posamezne transakcije.
Slovenski pilotni projekt in vloga bank
Mastercard in NLB sta maja 2026 v okviru pilotnega projekta izvedla prvo uspešno agentsko transakcijo v Sloveniji. Agent umetne inteligence je priporočil izkušnjo degustacije kave, rezerviral termin in v imenu potrošnika prek platforme Priceless.com plačal zahtevani polog. Pilotni projekt je pokazal, kako je mogoče povezati priporočilo, rezervacijo in plačilo; ni pa pomenil komercialne uvedbe storitve za širši krog strank v Sloveniji.
»Agentsko nakupovanje hitro prehaja iz koncepta v realnost. Umetna inteligenca se premika od priporočanja k dejanju, pri čemer uporabnik ostaja tisti, ki ima nadzor. Tehnologija je torej že tukaj, naslednji ključni korak pa je izgradnja zaupanja potrošnikov v nove načine nakupovanja in plačevanja. Plačila bodo v takšni prihodnosti vse bolj postajala nevidni del nakupne izkušnje – preprosta in brez nepotrebnih korakov, vendar podprta z varnostjo, transparentnostjo in sledljivostjo. Jasno preverljiv namen uporabnika in sled transakcije bodo pri tem ključni, saj ustvarjata skupen vir resnice za stranko, trgovca in banko ter omogočata tudi učinkovitejše preprečevanje prevar. Banke imajo zato pomembno vlogo pri gradnji zaupanja v novo generacijo plačilnih izkušenj. NLB Skupina pri tem aktivno sodeluje pri uvajanju novih tehnologij in oblikovanju prihodnosti plačevanja v regiji,« je povedal Antonio Argir, član uprave NLB, odgovoren za upravljanje NLB Skupine, plačilni promet in inovacije.
Trgovci se lahko začnejo pripravljati že danes
Trgovci bodo potrebovali zanesljive načine za prepoznavanje agentov in preverjanje njihovih pooblastil ter vpogled v plačila, ki jih sprožijo agenti. Pomembne bodo tudi natančne, strukturirane in strojno berljive informacije o izdelkih, cenah, razpoložljivosti, dostavi in vračilih, da bodo agenti lahko razumeli njihovo ponudbo. Trgovci bodo morali ohraniti odnose s strankami, identiteto blagovne znamke, programe zvestobe in pravila poslovanja.
»Slovenski trgovci lahko že danes izboljšajo kakovost podatkov o izdelkih in jasnost nakupnih pogojev. S ponudniki plačilnih storitev se lahko pogovorijo tudi o tem, kako se pripravljajo na prepoznavanje agentskih plačil in pooblastil agentov za nakupovanje. Širša uporaba bo odvisna od sodelovanja celotnega ekosistema, predvsem pa od tega, ali bodo potrošniki v novi izkušnji prepoznali vrednost in ji zaupali,« je povedal Luka Gabrovšek.
Pilotni projekt je pokazal, kako bi lahko agentsko poslovanje potekalo v praksi. Za širšo uporabo bodo potrebni zaupanja vredni agenti, pripravljene banke in trgovci, skupni standardi ter jasne možnosti nadzora za potrošnike. Uporaba bo na koncu odvisna od tega, ali bodo potrošniki prepoznali resnično vrednost v tem, da del nakupnega procesa prepustijo agentom, hkrati pa ohranijo nadzor nad odločitvami, ki so jim pomembne.
