Fintech konferenca Money Motion 2026: blazno resno o finančni industriji

V Zagrebu sem obiskal največjo regijsko fintech konferenco, ki je v sosednjo prestolnico uspela privabiti vse najpomembnejše bančnike, ponudnike finančnih storitev, zagonska podjetja iz jadranske in širše regije. Nekaj sporočil je bilo še posebej odmevnih.

Politični in družbeni vidik: finančna svoboda pod pritiskom

Uvodni del konference je zame povsem nepričakovano zaznamovala kritika naraščajočega nadzora nad posameznikovimi transakcijami. Govorniki, vključno z Zoranom Milanovićem, so opozorili na nevarnost popolne digitalizacije denarja. Predsednik Republike Hrvaške, sicer častni gost in govorec, se je precej populistično lotil izginjanja gotovine iz obtoka, ko je dejal: »Obeta se nam 24-urni nadzor ljudi in transakcij – kar trošiš, to si. To mi ni všeč. Še manj pa mi je všeč, da se to dogaja pod pretvezo boja proti terorizmu. Vi ste strokovnjaki, veste, da so finančne zadeve zelo pomembne za vsako državo. A medtem ko moramo praktično vsi,od EU do Japonske in Kitajske, zelo paziti na finance, vidimo, da ena država tiska poljubne količine denarja – to počno ZDA z dolarjem.« Kot vnet zagovornik gotovine meni, da mora ta ostati ključen del gospodarstva, saj ni absolutnih digitalnih rešitev, ki bi zagotavljale enako stopnjo svobode.

Makroekonomski vpogledi: kritika centralnega načrtovanja

Sledilo je predavanje, ki mu je uspelo ustvariti kurjo polt – verjetno ne zgolj pri meni. Prof. dr. Richard A. Werner je podal ostro kritiko trenutnega delovanja centralnih bank (ECB, IMF, Svetovna banka) in opozoril na t. i. totalitarni digitalni gulag, kot se je slikovito izrazil.

Ključne točke predavanja prof. Wernerja bi lahko strnil kot:

• Propad srednjega razreda: Od leta 2021 visoka inflacija uničuje srednji razred in podjetja. Bogastvo se koncentrira – le sedem ljudi ima v lasti polovico svetovnega premoženja.
• Mit o obrestnih merah: Werner trdi, da je mantra »nižje obresti = višja rast« navadna laž. Zgodovina (npr. Japonska) in študije kažejo nasprotno: visoka rast pogosto sovpada z visokimi obrestnimi merami.
• Moč lokalnih bank: 90 % denarja ustvarijo poslovne banke prek kreditov, ne centralne banke. Države, ki so fiskalno dolgoročno uspešne (Kitajska, Južna Koreja), imajo na tisoče majhnih, lokalnih bank, ki podpirajo mala podjetja (70 % zaposlenih).
• Grožnja CBDC: Digitalne valute centralnih bank (CBDC) bodo v povezavi z umetno inteligenco bankam omogočile, da odločajo o vašem življenju (npr. ali lahko kupite letalsko karto). Tega si res ne želimo.

Bančni megatrendi in prihodnost financ

V nadaljevanju je Frank Schwab je predstavil vizijo bančništva, ki presega zgolj digitalne aplikacije in se seli v sfero hiperpersonalizacije in kvantnega računalništva. Čeprav je med bliskovitim prehodom predstavil kar 42 bodočih trendov, so mojo pozornost zares pritegnili le štirje, in sicer:

• Hiperpersonalizacija: Banke bodo simulirale vaše finančno zdravje za desetletja vnaprej (vpliv menjave službe ali selitve na vaše finance).
• Digitalna sredstva: Bitcoin se utrjuje kot »digitalno zlato« s projekcijo vrednosti, ki bi lahko zrasla do 445.000 USD.
• Kvantno računalništvo: Omogočilo bo izračun tveganj in trgovanje v realnem času (v minutah namesto v dneh).
• Odprta koda: GitHub postaja ključno orodje za razvoj finančne infrastrukture.

Gospodarstvo strojev (angl. Machine Economy)

Eden najbolj vznemirljivih delov konference je bila napoved premika od bančništva za ljudi k bančništvu za stroje. Naprave in tovarne bodo same upravljale naročila, dobave in plačila. To bodo počela preko žetonizacije sredstev iz resničnega sveta (npr. prek platforme peaq.xyz). Tržni potencial je izjemen, ocenjen je na 13,2 bilijona USD do leta 2035. In ne, stvar ni zgolj na papirju, prvi pilotski projekti so že v teku – Združeni arabski emirati kot pionirji že vzpostavljajo proste cone za gospodarstvo strojev.

Gospodarstvo agentov: od e-trgovine do e-agentov

Veliko sem pričakoval od predavanja o agentih z umetno inteligenco. V razpravi, ki so jo vodili strokovnjaki iz družb Mastercard in Unzer, je bilo izpostavljeno, da prehajamo iz dobe, ko smo v spletnih trgovinah klikali sami, v dobo AI-agentov – nekakšnega petega elementa finančnega ekosistema. Pri tem pa zaupanje postaja nova valuta, saj bodo agenti delovali v našem imenu, prepoznali našo namero in v ozadju iskali najboljše ponudbe. Ključni izziv bo naučiti se zaupati programski kodi, da dejansko dela v naše dobro.

Všeč mi je bilo razmišljanje Panagiotisa Kriarisa, da se selimo od KYC h KYA (angl. Know Your Agent). Tradicionalni proces »poznaj svojo stranko« se bo razširil v »poznaj svojega agenta«. Finančne institucije bodo morale definirati pravila: kako naj agent upravlja s sredstvi (npr. limit 1000 evrov) in kdo bo odgovarjal, če gre/bi/bo šlo kaj narobe. Agent bo namreč postal inteligentni sloj nad spletno trgovino. Ker bo deloval na podlagi podatkov, bo praktično onemogočil nakupe na prevarantskih straneh, s čimer se bo povečala varnost plačil.

Se bo pa v gospodarstvu agentov močno spremenila tudi vloga trgovcev. Za trgovce cena ne bo več edino merilo; agenti bodo upoštevali tudi zanesljivost, čas dostave in preteklo izpolnjevanje obveznosti. »Ekosistem se spreminja – morali se bomo naučiti zaupati agentu, da dela v naše dobro. Mi bomo želeli nekaj kupiti, agent pa bo našel najboljšo ponudbo. Tudi prepoznal našo namero. In stalno ždel v ozadju,« je dejal Bartosz Ciolkowski regijski predsednik družbe Mastercard za regijo SEE.

Naslednji koraki AI: od kopilotov do avtonomnih rešitev

Predstavniki bank NLB in RBI ter podjetja Wonderful.ai so razpravljali o tem, zakaj zgolj »igranje« z AI-orodji ni več dovolj in kakšna tveganja prinaša prihodnost. Reinhard Höll, član uprave NLB, zadolžen za preobrazbo največje slovenske banke, je uvodoma opozoril na varnostni vidik: »Konec je »jezikovne zaščite«. Majhni trgi (Slovenija, Hrvaška, Skandinavija) so bili doslej zaščiteni pred prevarami zaradi zahtevnosti jezika. Z naprednimi agenti ta ovira kopni – prevare v lokalnih jezikih postajajo vse bolj popolne.« Prav tako je dodal, da v svetu, kjer se umetna inteligenca razvija z izjemno hitrostjo strategija »čakaj in kopiraj najboljšo prakso« ne deluje (več). »Tehnologija se premika prehitro. Podjetja, ki bodo pet let čakala na najboljše prakse, bodo nepopravljivo zaostala. Danes je ključna paradigma »zgradi in najdi partnerja«.«

Vedran Bajer, direktor jadranske regije v podjetju Wonderful.ai, je izpostavil, da novi agenti AI že znajo delati z nepopolnimi podatki, in dodal, da kljub temu o(b)staja skrb glede zasebnosti in preprečevanja uhajanja informacij ključna prioriteta, sploh v strogo reguliranem bančništvu. Nove grožnje, kot so globoki ponaredki in tehnike socialnega inženiringa prinašajo nevarnost prevar v velikem obsegu. Pričakujemo lahko hitro generiranje lažnih identitet in prevarantske agente, ki pišejo škodljivo kodo.

A najbolj mi je bil všeč zaključek tega predavanja. Človek/uporabnik postaja dirigent. Naše delo se spreminja. AI ni več le pomočnik (kopilot), ampak postaja avtonomni »motor«. Človekova vloga se tako premika v vlogo vodje orkestra agentov, tistega, ki nadzoruje in usmerja procese ter naloge, ki jih opravljajo agenti.

Živel fintech!