Slovenija v razvoj čipov in polprevodnikov

Dobili smo podlago za mednarodno konkurenčnost. Od marca imamo nacionalni Program razvoja čipov in polprevodniških tehnologij v Sloveniji do leta 2030. Z njim Slovenija s polnim zagonom odpira novo poglavje in postavlja pomemben mejnik na področju razvoja čipov in polprevodniških tehnologij. Za uresničitev programa in poln zagon aktivnosti bo vloženih okoli 160 milijonov evrov. Veliko? Niti ne, zagon tovrstnih tehnologij ni poceni. Poleg tega imajo naložbe v razvoj čipov in polprevodniških tehnologij velik multiplikativni učinek na gospodarstvo in povečuje suverenost države na tem strateškem področju.

Čipi so strateški proizvod

Svet se v zadnjem času vse bolj zaveda velikega pomena čipov. Brez njih ni proizvodnje sodobnih naprav, zelenega prehoda, digitalizacije in naprednega gospodarstva. Tudi Evropa v okviru Zakona o čipih uveljavlja ukrepe za povečanje suverenosti držav na tem ključnem visokotehnološkem področju. Sprejeti slovenski program pa ni le odgovor na evropske pobude, temveč tudi potrditev dolgoletnega uspešnega delovanja Slovenije na področju čipov in polprevodniških tehnologij ter priznanje odličnemu slovenskemu znanju, raziskavam in podjetništvu na tem področju.

Fakulteta za elektrotehniko Univerze v Ljubljani (UL FE) je bila skupaj z ostalimi strokovnjaki aktivno vključena v pripravo programa. Pomen tega strateškega dokumenta in področja v Sloveniji in Evropi poudarja prof. dr. Marko Topič, dekan UL FE: »Polprevodniške tehnologije, čipi in integrirana vezja so danes najpomembnejša strateška tehnologija sodobne civilizacije, saj predstavljajo temelj praktično vseh naprednih sistemov in naprav, brez katerih si ne moremo predstavljati delovanja sodobne družbe, gospodarstva in nacionalne varnosti. Nacionalni program za čipe do leta 2030 je pravi odgovor na krepitev tehnološke in digitalne suverenosti Slovenije. Z njim krepimo konkurenčnost na specializiranih segmentih namenskih čipov in celotne tehnološke vertikale, od dizajna do testiranja čipov, kjer ima Slovenija z UL FE na čelu šestdesetletno tradicijo ter, zahvaljujoč profesorju Janezu Trontlju in Laboratoriju za mikroelektroniko, uspešne prvence integriranih vezij v svetovnem merilu. Nacionalni program med cilji do leta 2030 izpostavlja pospešena vlaganja v raziskovalno opremo in skrb za kadre, še posebej za mlade talente, ki si želijo visokotehnološke izzive.«

Prof. dr. Janez Krč z UL FE pravi, daprogram opredeljuje cilje in usmeritve načrtovanja, prototipne izdelave, testiranja in napredna pakiranja namenskih elektronskih čipov in sistemov na čipu za nišne aplikacije. »Obenem odpira vrata razvoju novim generacijam čipov, kot so fotonski in kvantni čipi. Spodbuja sodelovanje podjetij z raziskovalnimi organizacijami in univerzami, kar ob ustrezni podpori države in strateških mednarodnih partnerstev ustvarja okolje za doseganje prebojnih inovacij v nacionalnem in mednarodnem prostoru,« še pojasnjuje Krč.

Kompetenčni center KC-Čip.si kot prvi ukrep programa

Kompetenčni center za čipe in polprevodniške tehnologije KC Čip.si, ki je začel delovati jeseni 2025, predstavlja prvi temeljni ukrep programa za doseganje dolgoročnih ciljev ter krepitev vloge slovenskega znanja, raziskovalne sfere in industrije v slovenskem in evropskem prostoru. S strokovnimi izobraževanji, promocijo, z dostopom do sodobnih tehnologij in povezovanjem ustvarja okolje za pospeševanje razvoja in inovacij na področju. Njegov koordinator prof. dr. Janez Krč z UL FE obenem poudarja, da je »kompetenčni center odlično izhodišče, ki pa zaradi svojih omejitev zahteva ključne dodatne ukrepe in vlaganja, predvsem v tehnološko opremo ter izvajanje raziskovalno-razvojnih aktivnosti. S tem bo lahko program zaživel, multiplikativni učinki v gospodarstvu pa bodo vidni.«

Prof. dr. Gregor Dolinar, prorektor za raziskave in razvoj Univerze v Ljubljani, izpostavlja, da so se od šoka izpred nekaj let, ko se je Evropa nenadoma zavedela svoje odvisnosti in ranljivosti na področju polprevodniških tehnologij, razmere v svetu samo še poslabšale. »Zato je res bistveno, da se opremo na lastno znanje, kar pa pomeni skrb za vzgojo kadrov ter velika vlaganja v opremo, raziskave in razvoj. Pri tem je ključno sodelovanje vseh deležnikov in čim hitrejši prenos rezultatov raziskav v industrijo. Kompetenčni center KC-Čip.si in sprejeti nacionalni program razvoja čipov predstavljata ustrezen odziv na izpostavljene izzive. Na Univerzi v Ljubljani, vodilni znanstvenoraziskovalni instituciji v Sloveniji, se zavedamo sprejete odgovornosti. Pri vedno novih krizah pa bo zelo pomembno, da tudi odločevalci na ravni države ne bodo pozabili na sprejete zaveze, predvsem pa na to, da se sodobni svet brez čipov v trenutku povsem ustavi.«