Prva inkluzivna predstava združila svet gluhih in slišečih

V SiTi Teatru BTC je premierno uprizoritev doživela predstava Sto pa roka!, prva slovenska inkluzivna gledališka komedija o razumevanju financ, ki na istem odru združuje svet gluhih in svet slišečih. Predstavo je pod okriljem družbe Mastercard Slovenija zasnoval Lado Bizovičar v sodelovanju z gluho režiserko Lado Orešnik in avtorjem besedila Nejcem Gazvodo. Predstava predstavlja sklepno dejanje vseslovenske družbene iniciative Prispevaj kretnjo, namenjenje bogatenju slovenskega znakovnega jezika, v okviru katere je družba Mastercard omogočila razvoj prvega finančnega slovarja v slovenskem znakovnem jeziku. Projekt tako pionirsko povezuje razvoj jezika, finančno opismenjevanje in gledališko umetnost v skupni eksperimentalni inkluzivni izkušnji.

Ko tišina spregovori o financah

V svetu, ki je zasnovan skoraj izključno za ušesa, predstava Sto pa roka! ne le sprašuje, temveč nastavlja ogledalo: ali smo slišeči tisti, ki smo v resnici ‘gluhi za razumevanje’ in ali smo slišeči tisti, postavljamo zidove, namesto da bi vlagali trud v izgradnjo bolj inkluzivne družbe? Predstava je komedija, ki skozi zgodbo dveh posameznikov implicitno prikaže razumevanje svetov gluhih in slišečih, vsak nesporazum pa, da se razumevanje zgodi že pri čisto osnovnih stvareh: pri tem, ali imamo jezik, da razumemo svet okoli sebe. In če v jeziku manjka beseda ali kretnja, v resnici manjka možnosti. Možnost za samostojnost, za odločitev in občutek varnosti.

Na odru sta v glavnih vlogah zablestela slišeči dramski igralec Jernej Gašperin in gluha amaterska igralka Špela Rotar, ki svoj odnos gradita na razumevanju sveta okoli sebe. Zgodba je zgrajena čisto, brez odvečnega spektakla: fant, punca, oče in pet dni časa. Skozi skupen dialog, kjer uporabljata telo, ritem, pogled, prostor in odnos, dodatno prikažeta, kako lahko že najbolj vsakdanje stvari postanejo izziv, ko dva svetova poskušata najti skupni jezik. Ta minimalizem je namenjen fokusu – da dramatika ne zamegli dejstva, da so ovire že pri najbolj preprostih situacijah skoraj nepremostljive. Že naročilo hrane, dogovor, razlaga bančne aplikacije ali razumevanje stroška lahko postanejo velik problem, ko sistem predpostavlja govor, telefon in hitrost. Takrat uvidimo, da je pravzaprav pravi izziv vključenost, ki se začne že pri čisto osnovnih stvareh – jeziku.

Za predstavo stoji mojstrska ustvarjalna ekipa pod taktirko Lada Bizovičarja, tudi avtorja idejne zasnove, ki jo poleg glavnih igralcev sestavljajo še avtor predstave Nejc Gazvoda in gluha režiserka Lada Orešnik ob boku ko-režiserjev Jerneja Gašperina in Nejca Gazvode. Lado Bizovičar sklene: »Ta predstava je unikatna iz preprostega razloga: ker ne dela razlik. Ne zato, ker bi jih zanikala, ampak zato, ker jih ne postavlja na oder kot oviro – temveč kot izhodišče za skupno izkušnjo. Zato se lahko prvič v Sloveniji zgodi nekaj posebnega: gluhi in slišeči sedijo v istem prostoru in razumejo isto stvar – vsak po svoji poti, a skupaj.«

Slovenski znakovni jezik kot srce zgodbe in izhodiščni izrazni jezik umetnosti

‘Slišati’ ni enako ‘razumeti’. Skozi humor se na odru razvije dinamika, kjer slovenski znakovni jezik ni le prevod ali dodatek. Ta ne postane zgolj interepretacija nečesa, kar se dogaja na odru, temveč je njegov sestavni del. Predstava slovenski znakovni jezik vključi kot enakovreden jezik zgodbe. Ustvarjalni proces je temeljil na tesnem sodelovanju gluhih in slišečih avtorjev, kar je omogočilo razvoj nove gledališke forme, ki odkriva novo gledališko izkušnjo, v kateri imata imata jezik gluhih in jezik slišečih enakovredno izrazno moč, oba svetova pa se srečata na istem odru.

Gluha režiserka Lada Orešnik ob tem poudarja, da so gluhi precej zaprta skupnost, a je želja po inkluziji zelo močna. »Želimo si, da bi se svet gluhih in svet slišečih bolj prepletal ter da bi se oba odprla drug drugemu. Inkluzija pomeni, da dva svetova, svet tišine in svet zvoka, obstajata v enem skupnem svetu. Prav to poskuša pokazati tudi naša predstava.«

Avtor in ko-režiser predstave Nejc Gazvoda, je ob premieri povedal: »Že pri pisanju sem si zadal izziv, da mora biti predstava za slišeče in gluhe taka, da ne potrebuje tolmača, zato jo je bilo treba narediti razumljivo iz konteksta, z uporabo luči, zvokov ter tudi s platnom in napisi.« Dodaja, da je tekom dela videl, da se med Jernejem in Špelo odvija zelo lepa zgodba: »Izjemno lepo mi je bilo spremljati njuno komunikacijo, ki bi jo lahko gledal ure in ure. Videlo se je to, da sta se srečala dva svetova, ki sta si drugačna, ampak v svoji drugačnosti včasih še bolje pašeta skupaj.«

Gluha igralka Špela Rotar slišeči publiki kaže ogledalo in predstavlja, kako vse prevečkrat poteka komunikacija med gluho in slišečo osebo: »Vesela sem, da sem imela to nalogo. Projekt je pomemben, ker ima drugačen pristop do gluhote. Kot gluha oseba v igri nisem postavljena v pozicijo manjvrednosti ali žalostnega posameznika, ampak sem enakovredna drugim.« Profesionalnemu igralcu Jerneju Gašperinu pa je projekt predstavljal posebno vrsto zahtevnosti: »Zdi se mi, da prek klišejev mislimo, da poznamo svet gluhih, ampak ko sem se poglobil in ukvarjal z njihovim svetom, sem odkril, da veliko v resnici še ne vem in da se splača pokukati v njihov svet, ki je zelo lep.«

Naslednjič se bom bolj potrudil razumeti

Režiserka Lada Orešnik je poudarila, da je bil projekt zanjo poseben izziv: »Prvič sem kot gluha režiserka vstopila v profesionalno gledališko okolje slišečih. Lepo je bilo spremljati, kako gluha in slišeča oseba tako tesno sodelujeta na odru in skupaj ustvarjata inkluzivno gledališko predstavo.«

Lado Bizovičar ob tem priznava, da je projekt zaradi svoje kompleksne večplastnosti verjetno eden zahtevnejših pa tudi bolj izpopolnjujočih projektov, pri katerih je sodeloval v življenju. »Kljub kompleksnosti je pomembno to, da smo si enakovredni. Potrebujemo samo malo več energije, časa in pripravljenosti, da ne odnehamo po prvem nesporazumu.« Predstava ne razlaga vključenosti, ampak jo za eno uro dejansko omogoči. Gledalec lahko občuti, kako hitro lahko že pri osnovnih stvareh nastane zid, če svet deluje samo po pravilih slišečih.

Opremljen z zapuščino sodelovanja pri sklepnem dejanju iniciative Prispevaj kretnjo, ki je hkrati oglaševalska kampanja, družbena iniciativa in zdaj tudi gledališka predstava, verjame, da bomo lahko odslej na razumevanje in vključenost obeh svetov v gledališču in v vsakdanjiku gledali drugače. »Iz oglaševalske ideje je nastala živa izkušnja. Želim si, da gledalec ne odnese le vtisa, ampak zelo praktično misel: ‘Zdaj razumem – in naslednjič se bom bolj potrudil’. «, za konec sklene Bizovičar.

Praktičen napotek slišečim bi v tem primeru bil, da damo sogovorniku vedeti, da je vreden spoštovanja in pozornosti. Ko govorite z gluhimi, se obrnite k njim, govorite mirno in jasno, ne obračajte glave stran – in če se ne razumete, brez zadrege napišite ali pokažite. Teh dodatnih 20 sekund pogosto naredi ogromno razliko. In da sogovorniku vedeti, da je vreden spoštovanja in pozornosti.

Trajna zapuščina projekta Geste vključenosti

Predstava je nastala v sklopu iniciative Prispevaj kretnjo, ki sta jo družba Mastercard v sodelovanju z Zvezo društev gluhih in naglušnih Slovenije (ZDGNS) oblikovali z namenom bogatenja slovenskega znakovnega jezika. Skozi inovativni format gledališke komedije uporabi nove finančne kretnje, ki so bile razvite v sklopu prvega finančnega slovarja v slovenskem znakovnem jeziku in gluhim predstavljene v okviru spletne finančne šole Minute za finance.

Luka Gabrovšek, Country Manager družbe Mastercard Slovenija, je ob premieri poudaril: »Razlika je v stopnji angažiranosti: ko se sporočilo preseli na oder, se zgodi premik od tega, da o nečem nekaj le ‘vemo’, do tega, da to ‘začutimo’. Ustvarili smo edinstveno doživetje, kjer se svetova tišine in zvoka srečata pod istimi pogoji. Z razvojem prvega finančnega slovarja v slovenskem znakovnem jeziku smo gluhim povrnili del zasebnosti in dostojanstva v svetu financ, a iniciativa Prispevaj kretnjo ima širšo misijo. V rokah Zveze društev gluhih in naglušnih Slovenije bo ta zapuščina živela naprej. Verjamemo namreč, da je le svet, v katerem lahko prav vsak posameznik razume svet okoli sebe, zares neprecenljiv.«

Lada Orešnik je ob tem poudarila pomen finančnega opismenjevanja gluhe skupnosti: »Moram priznati, da tudi sama vseh finančnih kretenj nisem poznala, saj nekatere pred iniciativo Prispevaj kretnjo sploh niso obstajale. Zato sem se skozi proces ustvarjanja predstave veliko naučila – kaj določene besede pomenijo in kako jih razumeti.«

Prispevajkretnjo.si tako nadaljuje svojo misijo v rokah Zveze društev gluhih in naglušnih Slovenije. Vabljeni, da z zakupom besed na https://prispevajkretnjo.si/ prispevate k razvoju novih kretenj in s tem neposredno pomagate pri odpravljanju sistemskih ovir v komunikaciji gluhih. Slovenski knjižni jezik ima namreč več kot 110.000 besed, pogovorni tudi okoli 500.000 besed, medtem ko ima slovenski znakovni jezik danes le približno 32.000 kretenj. Vrzel ostaja in s tem misija iniciative Prispevaj kretnjo, a razumevanje inkluzije se danes spreminja.