Dan IKT na FE: Ko robot postane družabnik in študent upravlja virtualno elektrarno

Fakulteta za elektrotehniko (FE) Univerze v Ljubljani je na tradicionalnem dogodku Dan IKT ponovno dokazala, da informacijsko-komunikacijske tehnologije niso le suhoparni algoritmi, temveč orodje za reševanje najbolj perečih družbenih izzivov – od oskrbe starejših do prehoda na zeleno energijo. Pa še v vedno več športih se dokazujejo … tokrat je bil na vrsti golf.

V središču letošnje predstavitve je bil projekt, ki naslavlja deinstitucionalizacijo in omogoča starejšim ter osebam z razvojnim primanjkljajem, da čim dlje varno in kakovostno bivajo v domačem okolju. Prof. dr. Andrej Košir z UL FE je poudaril, da cilj ni nadomestiti človeškega stika, temveč opolnomočiti uporabnika: »V Sloveniji je okoli 100.000 starejših, ki živijo sami ali s partnerjem. Naš cilj je zmanjšati potrebo po človeških virih oskrbe, ne da bi pri tem znižali njeno kakovost.«

Ključni gradniki rešitve, ki vrača oziroma podaljšuje samostojnost, uporabnika, so prvenstveno elementi pametnega doma, kjer sistem prek najrazličnejših senzorjev spremlja stanje (ali so luči prižgane, okna zaprta, ali je oseba vstala) in prek umetne inteligence sklepa, ali gre za normalno stanje ali dogodek, ki zahteva klic na pomoč. Nadgradnja pametnega doma pa premore digitaliziranega personaliziranega svetovalca, ki z uporabnikom komunicira preko telefona, tablice ali druge specializirane naprave ali robota. Sistem ne le opozarja, ampak proaktivno svetuje – glede telesne aktivnosti, jemanja zdravil, zdrave prehrane … Če zunaj dežuje, bo uporabniku predlagal notranjo aktivnost; če je sončno in oseba že tri dni ni bila zunaj, bo npr. predlagal sprehod v parku. Vse skladno s sposobnostmi uporabnika.

Se pa na ljubljanski Fakulteti za elektrotehniko že pripravljajo na naslednji korak, saj bodo v pravkar predstavljeno okolje uvedli tudi socialnega robota. »Raziskave kažejo, da se ljudje lažje pogovarjajo z robotom, ki prikima in pomaha, kot pa s tablico na steni. Robot deluje kot animator za kognitivni trening in spodbuja dnevno rutino, kar preprečuje atrofijo življenjskih funkcij,« nam je pojasnil doc. dr. Urban Burnik iz Laboratorija za uporabniku prilagojene komunikacije in ambientno inteligenco (LUCAMI). Cilj tovrstnih projektov je, da delo z roboti postane del rednega študijskega procesa na omenjeni fakulteti in ne le tema za diplomske ali magistrske naloge. Sicer pa celoten razvoj predstavljene rešitve že sicer poteka interdisciplinarno, v sodelovanju s psihologi s Filozofske fakultete in strokovnjaki iz Varstveno delovnega centra Tončke Hočevar.

Prihodnost je električna: projekt EV4EU
Drugi del dogodka je osvetlil področje elektrifikacije mobilnosti in njen vpliv na električno omrežje. V LUCAMI se osredotočajo na integracijo električnih vozil v omrežje, s t.i. tehnologijami V2X. Prav letos se zaključuje projekt Obzorje Evropa EV4EU, v okviru katerega so na fakulteti skupaj s partnerji (GEN-I, Elektro Celje, ABB ter drugimi) razvili napredne rešitve, s katerimi električna vozila v prihodnje ne bodo predstavljala zgolj bremena za energetsko omrežje, temveč bodo pripomogla k njegovi stabilnosti.

Kot je pojasnil prof. dr. Matej Zajc: »Razvita platforma je že industrijska rešitev in ne le testni poligon. Samo pomislite, kakšna moč je danes v rokah mladih – primer neposredne vključenosti v prihodnji razvoj je raziskovalec, ki lahko prek svojega računalnika upravlja (polni ali prazni) velik baterijski hranilnik projektnega demonstratorja.«

Raziskovalec Tim Marentič je skupaj s študenti predstavil tudi demonstracije projekta za vzpostavitev lokalnega trga s prožnostjo ter vizualizacijo konceptov IKT za zeleni prehod. Tovrstni projekti študentom prinašajo dragocene praktične izkušnje in pomembne reference za vstop na trg dela.

Golfisti pozor: tehnologija za izboljšanje zamaha

Poleg rešitev za oskrbo in energetiko so na dogodku Dan IKT študenti predstavili tudi inovacije na področju športa, natančneje aplikacijo BMFGA (Biomechanical Feedback Golf Application). Razvita v Laboratoriju za informacijske tehnologije (LaIT), ta napredna rešitev omogoča natančno analizo zamaha golfista s pomočjo nizkocenovnega senzorja na palici. Sistem, zgrajen v okolju Unity, v realnem času zajema podatke o gibanju in jih pretvori v 3D-vizualizacijo, ki igralcu omogoča neposredno primerjavo trenutnega giba z njegovim najboljšim referenčnim zamahom. Z zvočnimi in vizualnimi povratnimi informacijami o tempu, grafi hitrosti ter izrisom poti glave palice BMFGA predstavlja dostopno, a izjemno močno diagnostično orodje. Tako študenti in raziskovalci dokazujejo, da lahko s pametno uporabo IKT-orodij dosežejo vrhunsko konsistentnost in učinkovitost tudi na zelenicah. »Rešitev predstavlja cenovno dostopno in individualizirano alternativo obstoječim tržnim sistemom ter deluje kot napredno diagnostično orodje za igralce in trenerje, ki želijo izboljšati konsistentnost in učinkovitost zamaha,« je pojasnil izr. prof. dr. Anton Kos iz LaIT.

Kavni radar

Radarji so danes povsod. Odpirajo vrata v trgovini, pomagajo pri parkiranju avtomobila in pristajanju letala, z njimi se meri hitrost in detektira rakete. V Laboratoriju za sevanje in optiko (LSO) so prikazali primere izdelave preprostega radarja z uporabo kovinskih posod za kavo in njegovo umerjanje, za zaznavanje gibanja v prostoru. Ob »kavnem radarju« in bližnjem kavomatu pa so tako profesorji kot študenti že izvedli možgansko viharjenje in nabirali ideje, kaj vse bi lahko razvili in predstavili prihodnje leto …

Dan IKT na UL FE je vnovič potrdil: prihodnost slovenske tehnologije je proaktivna, humana in v rokah mladih strokovnjakov.