Bodite pozorni: kako se zaščititi pred spletnimi prevarami

Svet postaja vse hitrejši, pametnejši in bolj povezan, temu pa se prilagajajo tudi prevaranti, ki razvijajo vse bolj prefinjene načine, s katerimi izkoriščajo zaupanje ljudi. Z novimi tehnologijami in znanji o človeškem vedenju ves čas izpopolnjujejo svoje pristope, ki tako delujejo še bolj verodostojno in prepričljivo.

Čeprav še vedno ciljajo tudi na sisteme, današnji prevaranti za tarče svojega delovanja vedno pogosteje izbirajo ljudi, pri čemer za dosego svojih ciljev pogosto uporabljajo psihološke manipulacije.

Razumevanje socialnega inženiringa

Mnoge sodobne prevare se uvrščajo na področje t. i. socialnega inženiringa, kjer prevaranti z zavajanjem in čustveno manipulacijo vplivajo na vedenje posameznika. Kibernetski kriminalci v digitalnem svetu s temi taktikami dosegajo lažno zaupanje, vzbujajo občutek nujnosti ali strahu ter pretentajo ljudi v razkritje zaupnih podatkov ali v dejanja, ki lahko povzročijo finančno škodo njim samim ali delodajalcu.

Raziskave po vsej Evropi kažejo, da se je večina ljudi že srečala z določeno obliko prevare ali s poskusom pridobivanja njihovih osebnih podatkov, kot so ime ter kontaktni ali finančni podatki. Skoraj trije od petih (58 %) so prejeli e-pošto, ki je vsebovala napad z ribarjenjem (ang. phishing), ali lažna SMS-sporočila (63 %), več kot polovica (53 %) pa je že bila tarča prevar prek telefonskih oziroma glasovnih klicev. Prevare prek družbenih omrežjih so prizadele približno dve petini uporabnikov, medtem ko so prevare z lažnim nudenjem tehnične pomoči na led speljale približno enega od treh uporabnikov. V porastu so tudi prevare s QR-kodami, te so doletele skoraj četrtino Evropejcev.

Razširjene so tudi t. i. romantične prevare, kjer se je vsak četrti (24 %) že srečal z lažnimi profili, prošnjami za denar ali spletnimi odnosi, ki so se končali s finančnim izkoriščanjem. Te prevare največkrat prizadene mlajše generacije. Z njimi se je srečalo 40 % pripadnikov generacije Z in 35 % milenijcev, medtem ko so pri generaciji X (21 %) in pripadnikih generacije baby boom (11 %) številke nižje.

Navedeni podatki tako jasno kažejo, da so postale prevare zelo razširjene ter hkrati opominjajo, kako pomembno je, da so ljudje vseh starosti ustrezno ozaveščeni in previdni.

Prva črta obrambe je znanje

Potrošnike in podjetja je treba prednostno zaščititi pred zlonamernimi ravnanji, pri čemer se vse začne z ozaveščanjem. Ko ljudje razumejo, kako prevare delujejo, namreč lažje pravočasno prepoznajo opozorilne znake. V pomoč ljudem, da bodo korak pred prevaranti, zato izpostavljamo tri najpogostejše prevare s socialnim inženiringom, na katere je dobro biti posebej pozoren:

• Prevare z lažnim predstavljanjem – storilci se predstavljajo kot zaupanja vredne organizacije (npr. banke, trgovci ali državni organi) in poskušajo z različnimi pritiski žrtve pripraviti do tega, da razkrijejo osebne ali finančne podatke.
• Napad z ribarjenjem (ang. phishing) – goljufiva e-poštna sporočila ter SMS ali druga sporočila, ki so oblikovana tako, da so videti kot prava. Uporabnike pogosto pozivajo k takojšnjemu ukrepanju, kot na primer kliku na povezavo ali ponastavitvi gesla, s čimer prevaranti žrtve zavedejo, da razkrijejo občutljive podatke ali namestijo zlonamerno programsko opremo.
• Romantične prevare ali lovljenje na limanice – prevaranti postopoma vzpostavijo čustveni odnos z žrtvijo, si pridobijo njeno zaupanje, nato pa žrtev izkoristijo za pridobitev finančne koristi. Takšen primer je Kristy, lastnica manjšega podjetja iz Združenega kraljestva. Začela je novo razmerje, ki je bilo sprva videti obetavno, a se je kmalu izkazalo, da gre pravzaprav za prevaro. V nedavni epizodi Anatomija prevare (Anatomy of a Scam) smo spremljali njeno zgodbo ter opazovali, kako je po tej izkušnji začela znova, pri čemer so ji ves čas stali ob strani njeni bližnji.

Kako lahko podjetja zaščitijo potrošnike

Mastercard združuje rešitve s področja preverjanja identitete, umetne inteligence in odprtega bančništva, s katerimi pomaga ščititi potrošnike pred prevarami s kartičnimi plačili, prenosi sredstev med računi in zlonamernim odpiranjem računov.

• Rešitev Mastercard Identity skozi celotni življenjski cikel računa preverja, ali so uporabniki res tisti, za katere se predstavljajo. To pomaga preprečiti, da bi prevaranti odprli ali prevzeli račun z namenom pridobivanja kredita, vzpostavili t. i. račune “mule” za prenašanje ukradenih sredstev ali se lažno predstavljali za druge osebe.
• Ko se izvedba plačila začne, rešitve vedenjske biometrije (ang. behavioural biometrics) družbe Mastercard analizirajo, kako uporabnik uporablja svojo napravo. Pri tem za zaznavanje odstopanja od običajnega vedenja upoštevajo vse od vzorcev tipkanja do vzorcev premikanja po zaslonu.
• Pri takojšnih prenosih sredstev med računi rešitev Consumer Fraud Risk bankam nudi potrebne podatke za zaznavanje in zaustavitev plačil na račune prevarantov. Pri tem uporablja umetno inteligenco in edinstven vpogled družbe Mastercard v transakcije med računi, kar omogoča posredovanje še preden sredstva zapustijo račun. Od leta 2025 rešitev Consumer Fraud Risk uporablja 15 bank, ki skupaj ustvarijo 90 % vseh prenosov sredstev med računi v Združenem kraljestvu. Z njeno pomočjo lahko prepoznajo in ustavijo zlonamerna plačila, še preden sredstva zapustijo račun žrtve.

Vir: Raziskavo je od 8. do 25. septembra 2025 za družbo Mastercard opravilo podjetje Harris Poll. V njej je sodelovalo več kot 5.000 evropskih potrošnikov. Vključeni so bili naslednji trgi: Francija (n=1.005), Nemčija (n=1.002), Italija (n=1.016), Španija (n=1.005), Združeno kraljestvo (n=1.004).