Na zmenek prek spleta? Lahko, a previdno.

Saj poznate slike o spletnih zmenkarijah, kjer se starejša perverzneža (elektronsko) pretvarjata, da sta mladec in mladenka. Nič čudnega, da najnovejša raziskava družbe Kaspersky Lab ugotavlja, da so uporabniki, ki na spletu iščejo »pravega« partnerja, mnogokrat razočarani.

Mimogrede, ljubezen, sogovornika ali zabavo prek spleta išče dobra tretjina ljudi – ti uporabljajo storitve in aplikacije za zmenkarije. Raziskava je sicer pokazala, da so tisti, ki svojo sorodno dušo iščejo na platformah za spletne zmenke, kot so Tinder, Bumble, OkCupid, Badoo in druge, v manjšini. Le 11 % uporabnikov namreč na tovrstnih platformah išče partnerja za zvezo. Skoraj polovica (48 %) uporabnikov v spletnih zmenkih vidi zabavo, vsak osmi (13 %) pa si želi le spolni odnos.

Svet spletnih zmenkov je poln lažnih informacij, kar lahko povzroči še več težav tistim, ki dejansko iščejo ljubezen. Več kot polovica (57 %) uporabnikov priznava, da so na spletnih zmenkih lagali – delili so informacije, s katerimi so bili videti boljše kot v resničnem življenju, ali pa so tako celo poskušali ujeti svoje partnerje pri varanju. Širjenje lažnih podatkov odvrača ljudi od uporabe storitev spletnih zmenkov. Petina uporabnikov (19 %) navaja, da ga najbolj zmotijo lažne fotografije, vsakega desetega pa lažna pričakovanja glede razmerij (12 %) in neiskrenost glede obstoječega statusa svojega razmerja (11 %). Zanimivo – in precej ironično – lažne informacije bolj zmotijo lažnive kot iskrene uporabnike.

Spletna ljubezen vas lahko spravi v težave
Številni uporabniki so hitro spoznali, da so del spletnih zmenkarij tudi lažne informacije in fotografije ter zlonamerne spletne povezave. Soočili so se še s sleparji, ki so od njih želeli izsiliti informacije, nekateri pa tudi z lažmi drugih uporabnikov o tem, kaj si v razmerju želijo.

Varnostnemu tveganju so bolj izpostavljeni tisti, ki na spletu prirejajo svoje podatke. Tako je 16 % tistih, ki širijo lažne informacije, prek spletne storitve za zmenke utrpelo okužbo svoje naprave z vohunsko programsko opremo, izsiljevalskim virusom ali drugo zlonamerno programsko opremo. Podobna usoda je dočakala le 5 % uporabnikov, ki ne razširjajo lažnih informacij.