Iniciativa za bogatenje slovenskega znakovnega jezika
Širina besednega zaklada je ključna za doživljanje sveta. Slovenski knjižni jezik ima več kot 110.000 besed, pogovorni jezik pa do 500.000 besed. Gluhi imajo le okoli 25.000 kretenj in se ob tem pogosto soočajo s pomanjkanjem izrazov za lažje sporazumevanje. Zveza društev gluhih in naglušnih Slovenije je v sodelovanju z družbo Mastercard zato oblikovala iniciativo za bogatenje slovenskega znakovnega jezika prispevajkretnjo.si in predstavila prvi slovenski znakovni slovar finančnih izrazov, ki bo gluhim približal svet financ. Ob tej priložnosti se je ljubljanska kavarna Lolita prelevila v »gluhim prijazno Mastercard kavarno«, kjer bodo vse do 15. novembra v času tihih uric stregli kavo brezplačno, a le ob naročilu s kretnjami.
Ob obeleževanju dneva slovenskega znakovnega jezika, 14. novembra, je zaživela iniciativa za bogatenje slovenskega znakovnega jezika. Udejanja se v platformi prispevajkretnjo.si, kjer lahko posamezniki izberejo besedo in oddajo prispevek za njen razvoj v kretnjo.Zbrana finančna sredstva bodo namenjena financiranju strokovne skupine za razvoj novih kretenj, ki jo sestavljajo tolmači, predstavniki gluhe skupnosti in slavisti. Novo razvite kretnje bodo nato javno dostopne v Slovarju slovenskega znakovnega jezika.
»Pomembno je, da tudi skupnost gluhih razvije čim širši besedni zaklad, kar jih opolnomoča in osamosvaja. Slovenski znakovni jezik obsega okoli 25.000 kretenj, kar je štirikrat manj, kot je besed v slovenskem knjižnem jeziku in 20-krat manj, kot je pogovornih besed. V primerjavi z drugimi znakovnimi jeziki, ki imajo med 40.000 in 140.000 kretenj, je ta številka še bolj pereča,« poudarja Matjaž Juhart, sekretar Zveze društev gluhih in naglušnih Slovenije. »Projekt prispevajkretnjo.si je nastal ob sozvočju z mednarodno konferenco Vse je v naših rokah, ki je namenjena raziskavam, razvoju, poučevanju, certificiranju in izobraževalnim programom za tolmače znakovnega jezika,« dodaja Juhart.
Iniciativo prispevajkretnjo.si je podprla družba Mastercard, ki je danes tudi predstavila Finančni slovar – prvi slovenski znakovni slovar finančnih izrazov in prevzela vlogo varuha slovenskih kretenj na segmentu financ. Luka Gabrovšek, Country Manager Mastercard Slovenija, je ob tem dejal: »Večja finančna pismenost omogoča večjo samostojnost in nenazadnje tudi varnost vseh nas, sploh v času, ko je spletni kriminal v porastu. Slovar finančnih izrazov bo gluhi skupnosti ponudil novo orodje za boljše razumevanje sveta financ in posledično okrepil njihovo vključenost tudi v poslovnem svetu. V prihodnje načrtujemo sklop delavnic finančnega opismenjevanja, ki nas bo še približal gluhi skupnosti in nam ponudil možnost, da to iniciativo krepimo naprej.«
Eden izmed ključnih pobudnikov v času vpisa slovenskega znakovnega jezika v Ustavo RS leta 2021 je bivši predsednik Republike Slovenije Borut Pahor. PredsednikZveze društev gluhih in naglušnih Slovenije Mladen Veršič mu je v znak zahvale za dolgoletno podporo podelili simbolno zahvalo v kretnjah “Rad te imam”. Pahor je to sprejel in ob tem dejal: »Vesel sem te pobude – že ime Prispevaj kretnjo se mi zdi imenitno, saj nas vabi, da vsi sodelujemo pri nečem, kar bo veliko večje od vsakega od nas. Si predstavljate, naredili bomo slovar, kot ga še ni bilo, mogoče bomo v Sloveniji celo prvi na svetu! Tako kot smo bili prvi, ki smo znakovni jezik in jezik gluhoslepih zavarovali z vpisom v ustavo! Ko spreminjamo svet na bolje, ne čakajmo drugih, nam bodo že sledili.«
Simbolično zahvalo je v imenu družbe Mastercard sprejel tudi Luka Gabrovšek, Country Manager Mastercard Slovenija in se zahvalil s kretnjo “hvala”.
Pomen iniciative je potrdila tudi nedavna raziskava o finančnem znanju gluhih v Sloveniji, ki jo je Inštitut Mediana izvedel v sodelovanju z Zvezo društev gluhih in naglušnih Slovenije. Analiza je pokazala velik primanjkljaj slovenskega znakovnega jezika na področju financ in posledično šibko znanje med gluhimi. »Pomanjkanje znanja pomeni za gluhe osebe nezmožnost samostojne uporabe finančnih institucij in njihovih storitev, posledično pa so manj varni pred morebitnimi zlorabami,« poudarja Katarina Muha, vodja raziskave pri Mediani. »Raziskava je pokazala razmeroma dobro poznavanje osnovnih finančnih pojmov, kot sta banka in plačilna kartica. Poznavanje upade pri kompleksnejših pojmih, kot so obresti, davki, provizija, delnica,« dodaja in ob tem zaključi: »Gluhe osebe poznajo in razumejo osnovne kretnje s področja financ, a kljub temu niso zmožne njihove samostojne uporabe. Pri kompleksnejših pojmih je raven poznavanja bistveno nižja, razumevanje in uporaba pa sta zelo omejena.«
Izsledki raziskave dodatno kažejo, da vsaka četrta gluha oseba ne zmore samostojno opravljati osnovnih bančnih storitev, kot sta dvig denarja ali plačilo položnice. Mobilno ali spletno banko je že uporabila le tretjina gluhih oseb. Le dve tretjini gluhih samostojno plačujeta s kartico na prodajnem mestu, le ena tretjina po spletu. Več kot tretjina gluhih oseb ima na neustrezen način shranjeno PIN številko. Vsaka sedma gluha oseba (15 %) je že bila žrtev kraje iz računa. Zanimiva je tudi primerjava z raziskavo o percepcij potreb oseb z invalidnostmi iz leta 2023, saj se le tretjina prebivalcev zaveda izzivov, ki jih imajo gluhi na področju finančnega znanja.
Naroči kavo s kretnjami
Iniciativo prispevajkretnjo.si je Zveza društev gluhih in naglušnih Slovenije v sodelovanju z družbo Mastercard predstavila v ljubljanski kavarni Lolita na Cankarjevem nabrežju. Ta se bo vse do 15. novembra prelevila v »gluhim prijazno Mastercard kavarno« in vpeljala tihe urice, ko bodo obiskovalci lahko spoznali svet kretanja. S preprostimi kretnjami »Dober dan, eno kavo prosim. Hvala.« bodo lahko naročili brezplačno kavo, ob tem pa prejeli še sladko presenečenje.
Med prvimi so svojo tiho kavo že naročili Luka Gabrovšek, Country Manager Mastercard Slovenija skupaj s podpornikoma iniciative, bivšim predsednikom Republike Slovenije Borutom Pahorjem in Mojco Mavec.
Iniciativo so podprli tudi Cene Prevc in znani slovenski vplivneži, med njimi Eva Centrih, Jasna Vale, Igor Mikić, Sanja Macur, Maša Muster, gluha plesalka Špela Rotar in drugi. Več na prispevajkretnjo.si.
Vključujoča družba za vse
Mastercard aktivno podpira različne pobude s skupnim ciljem – združevanje v smeri bolj vključujoče prihodnosti, kjer lahko vsi napredujejo. Z obravnavo širokega spektra socialne vključenosti je Mastercard že leta 2022 začel s posebnim projektom Miza za vsakogar in izvedel več pogovorov v živo z različnimi predstavniki družbenih skupin. Rezultat tega je bil priročnik Vključenost za vsakogar, ki predstavlja seznam priporočil za bolj prijazno in vključujoče javno življenje. Kasneje je Mastercard omogočil tolmačenje glasbeno-gledališko predstave Slovenska muzka, ki jo je ustvaril znani slovenski voditelj Lado Bizovičar, kar je predstavljalo enega večjih tolmačenih spektaklov v Sloveniji. Mastercard svoje poslanstvo uresničuje tudi v Planici, na finalu FIS svetovnega pokala v smučarskih skokih, kjer spodbuja k večji vključenosti vseh. Prek platforme SharePlanica si je prevoz v Planico letos delilo 735 potnikov, med njimi 245 posameznikov z različnimi oviranostmi in njihovih spremljevalcev. Poleg tega je Mastercard letos izdal plačilno kartico Mastercard Touch Card™, ki je zasnovana z mislijo o dostopnosti. Ta zagotavlja varnost, inkluzivnost in neodvisnost slepim in slabovidnim imetnikom kartic po vsem svetu. In seznam se nadaljuje s podpiranjem pobud, ki ustvarjajo pomenljiv učinek za družbo. Začenši z danes predstavljeno iniciativo prispevajkretnjo.si.
