Tehnokratko: Samsung 8K Neo QLED televizor

Samsung je na novinarski predstavitvi dejal, da je novi Neo QLED televizor, ki sliko prikazuje v ločljivosti 8K, njegov najboljši televizor. Že takrat sem zastrigel z ušesi, preizkus na lastne oči in ušesa pa je moj dvom še potrdil. Je zelo dober televizor, ni pa najboljši.

Kaj: pametni televizor z matriko QLED

Odličen televizor, ki se pred tekmeci hvali predvsem z ločljivostjo 8K in nadpovprečno visoko svetilnostjo. Je to dovolj?

Umestitev: (naj)višji cenovni razred

Več kot pet tisočakov za 65-palčni televizor?! Mogoče se je kdo zatipkal …

Mere in teža

Zunanje mere televizorja kakopak določa njegova diagonala, ki je v primeru testiranega modela znašala 65 palcev ali nam vsem bolj domačih 165 cm. Kot se za novodobni 8K-televizor spodobi, je zelo vitek, a težak kovinski podstavek, poskrbi, da celota na tehtnici pokaže več kot 30 kilogramov! Še nekaj dodatne teže prispeva ločena »elektronika v škatli« oziroma Connect Box z vsemi priključki (4x HDMI, 2x USB-A, 1x USB-C, 1x RJ-45 (Wake On LAN), 1x CI+ 1.4).

Slika

Na test sem dobil povsem originalno zapakiran televizor, torej takšen, kot ga kupec prinese iz trgovine. Po montaži in priklopu je sledil prvi velik šok – izjemno svetla in barvno nasičena slika. Mogoče to res na koga naredi vtis, name pač ne. Takšno sliko je izjemno težko gledati, zato toliko težje razumem odločitev proizvajalca glede tovrstne tovarniške »kalibracije«. Pa še slikovni procesor v svoji vneti želji, da vsako ločljivost nadgradi v ločljivost 8K, počne svojevrstno telovadbo okoli motivov, ki jih bojda prepozna, rezultat pa je pogosto moteč. Tudi preklopi med svetlimi in temnimi prizori so v standardnem načinu šokantno grobi.

Takoj sem se zakopal v nastavitve. K sreči televizor podpira veliko slikovnih načinov, zato je prikaz slike enostavno prilagoditi različnim vsebinam. Kot rečeno, zame tovarniški standardni način nikakor sprejemljiv (in žalostno je, da tega veliko uporabnikov nikoli ne spremeni), zato sem najprej preveril še ostale prednastavljene načine. Še najbolj pristna sta se mi zdela oba kinotečna načina Filmmaker mode, a je treba pri tem dodati, da velja v teh načinih televizor tudi zalagati z vsebinami v kinotečnem zapisu, po možnosti posnetki v tehniki HDR. Televizor podpira HDR10+, kjer tudi pokaže vse, kar zna, edina zamera pri sliki je odsotnost podpore tehnologiji Dolby Vision. Adut tega televizorja je vsekakor visoka svetilnost, ki pa je v standardnem in dinamičnem načinu močno pretirana, zato jo velja ročno »zadušiti«, se pa zato odkupi pri fantastičnem predvajanju vsebin v tehniki HDR (in načinu Filmmaker).

A tudi če televizorja ne boste »hranili« le z vsebinami ultra visoke ločljivosti, vas ta ne bo razočaral. Hišni slikovni procesor, poimenovan Neo Quantum 8K AI Gen 3, še predobro opravlja svoje delo pri nadgrajevanju slike, zato velja njegovo pomoč v nastavitvah zmanjšati ali celo izklopiti, če se vam zdi slika preveč umetna. Posnetki v ločljivosti 720p (HD) ali višji, so videti zelo dobro. Visoko osveževanje (100 Hz) pa ves čas skrbi, da so tudi hitri prizori videti pristno. Moje uživanje v ogledu nogometnih tekem se je lahko začelo šele, ko sem ročno popravil nastavitve in dobil naravne barve trave in kožnih odtenkov. Le tega, kako se televizor obnese pri igranju iger z računalnikom ali igralno konzolo, nisem imel časa preveriti.

Zvok

Za tanke televizorje že dolgo priporočam nakup dodatne zvočne police, toda v tem primeru dodaten izdatek morebiti ne bo potreben. Vgrajen zvočni sistem je konfiguracije 6.2.4 premore celo izenačevalnik in precej posrečeno poustvarja prostorski zvok. Skupna moč zvočnikov 90 W in je poleg svetlega zaslona zaslužna za to, da si televizor prisluži zgolj oceno G na energijski lestvici. Verjemite mi na besedo – bolje kak evro več za elektriko kot poslušanje povprečnega zvoka.

Platforma / programska oprema

Tu presenečenj ni, Samsung že dolga leta stavi na lasten operacijski sistem Tizen. Ta je vsem uporabnikom Samsung televizorjev že domač, pa tudi vsi drugi ne bi smeli imeti težav, saj je uporabniški vmesnik precej intuitiven – kaj hitro bomo našli in zagnali aplikacije ali vsebine, ki jih želimo gledati. Nameščene so vse bolj priljubljene aplikacije za pretočne vsebine, tudi nekaj slovenskih je med njimi, hvalo pa si zasluži tudi Samsung TV Plus, ki premore obilo brezplačnih vsebin. Le slovenski prevodi v vmesniku bi potrebovali nekaj piljenja.

Daljinec

Daljinec je presenetljivo majhen, pravzaprav je skoraj identičen daljincu, ki sem ga prejel poleg Samsungovega računalniškega monitorja – edina razlika je, da tv-daljinec premore še sončne celice na hrbtni strani in se tako lahko sam polni (čeprav ima še vedno nameščen USB-C priključek za polnjenje). Uporabniki, vajeni velikih daljincev z obilo tipkami, bodo šokirani nad asketsko bero gumbov, a z nekaj vaje bodo ugotovili, da jih več pri vsakdanji rabi sploh ne rabijo. Osebno me je glede majhne velikosti daljinca motilo predvsem to, da zlahka zleze v kakšno režo na kavču in ga potem lahko iščem dlje časa …

Končna sodba

Ima Samsung 65QN900D najboljšo sliko med Samsung televizorji? Jaz trdim, da je nima. Osebno bolj uživam v gledanju kontrastne in pristnih barv polne slike na OLED-televizorjih, dodatne svetilnosti (ki obremenjuje oči) sploh ne pogrešam. Razumem pa prodajni argument, da gre za televizor ločljivosti 8K, zato so tisti redki (demo) video posnetki in predvsem fotografije ločljivosti 8K videti res lepo. Je pa treba matriko s 33 milijoni slikovnih pik drago plačati. Pod črto televizorju razen visoke cene ni moč skorajda nič očitati, še najbolj zmotita odsotnost podpore Dolby Vision in nenavadno majhen daljinski upravljalnik.

Plusi:
+ odlična in svetla slika (ko jo enkrat nastavitve)
+ nadpovprečen zvok
+ dostop do aplikacij in video vsebin

Minusi:
– cena
– nenavadno majhen daljinski upravljalnik

Skupna ocena: 8/10