Razbijanje mitov o digitalnih plačilih
Verjetno se številni navdušujete nad tv-serijo Razbijalca mitov, tudi sam jo obožujem. In prav zato občasno poskušam po tem vzoru predstaviti katero izmed tematik – tokrat digitalna plačila, za katera menim, da so kljub opaznemu napredku v javnosti pogosto še kar narobe razumljena.
Miran Varga
Sploh veste, kaj vse sodi na področje digitalnih plačil? Nič hudega, naj vam omenim le nekaj primerov: spletna in mobilna plačila, plačila z nosljivimi napravami in najrazličnejše druge storitve digitalnih plačil (npr. iz mobilnih aplikacij). Vem, mogoče jih sploh (še) ne uporabljate, a to ni razlog, da bi jim nasprotovali. Predlagam, da jih za začetek preizkusite, prav mogoče jih boste hipno posvojili in nato iskali ob vsaki priložnosti. Saj veste, zarečenega kruha se največ poje.
Zdaj pa se lotimo razbijanja teh mitov.
Mit številka 1: Plačevanje z gotovino je boljše in enostavnejše od digitalnega plačevanja
Mar res? Kako bi definirali boljše in enostavnejše. Začnimo z enostavnejše. V primeru gotovinskega plačevanja morate s seboj nositi denarnico z gotovino – papirnati denar in kovance. V primeru digitalnih plačil pa se pametno napravo, od katere se tako ali tako večino dneva sploh ne ločite. Ko vam na prodajnem mestu sporočijo znesek za plačilo, recimo 31,78 evra, je mar lažje plačati s kartico ali telefonom ali z gotovino? Koliko časa porabite za to, da k POS-terminalu prislonite kartico ali telefon (ali pa pametno uro, če je ustrezne »sorte«)? Sekundo ali dve. Koliko časa pa porabite, da zberete dovolj gotovine? Vsekakor več sekund, ves postopek pa traja celo več deset sekund, saj se je treba ukvarjati z natančnim štetjem drobiža – kar je prepuščeno ali vam ali pa trgovcu.
Boljše, pravite? Preberite še enkrat zgornje stavke. Kaj je boljšega v nošenju dodatne teže (v tem primeru fizične denarnice)? Kvečjemu so digitalna plačila tista, ki so bolj varna (težko vas okradejo) in higienska – da, denar oziroma gotovina je največji prenašalec umazanije in virusov na svetu. Bili ste opozorjeni.
In ker bi številni med nami radi videli, da bi imel dan več kot 24 ur, da ne bi česa pomembnega zamudili, še tole. S skoraj hipnimi digitalnimi plačili pridobite dodaten čas za kaj neprecenljivega.
Je ta mit razbit? Kar mene zadeva – vsekakor.
Mit številka 2: Digitalno plačevanje je omejeno na izbrane lokacije
Stavek je vsekakor na mestu, a ne bo dolgo pil vode. Morda niste vedeli, a z digitalno denarnico lahko že danes plačate kjerkoli, kjer so sprejeta brezstična plačila. Torej lahko plačujete v široki paleti spletnih in fizičnih trgovin, lokalov, restavracij. V času pandemije so namreč brezstična plačila pospešeno uvedli trgovci vseh vrst in velikosti. Celo »pri kmetu«, če je ta malce bolj tehnološko osveščen in ne mara izgubljati svojega časa, lahko plačate z mobilnikom. Tako prihranite čas in denar, plačilo pa opravite brez neposrednih stikov in varno.
Mit je ovržen.
Mit številka 3: Pri plačilu s pametnim telefonom mi lahko denar ukradejo
Ta je eden mojih najljubših mitov, saj osebno ne poznam niti enega samega primera, kjer se je to zgodilo. Kvečjemu velja obratno. Mobilno plačevanje je na račun večfaktorske avtentikacije uporabnika bolj varno. Banke oziroma plačilni ekosistemi uporabljajo t. i. žetone za potrjevanje plačil, kar zagotavlja (naj)višjo raven varnosti, celo boljšo od kartičnih plačil. Z mojo kartico npr. lahko plača tudi moja partnerka, če pozna PIN-kodo, s telefonom pa le jaz, saj sistem ve, da ta pripada meni (pa še preverjanje biometričnih podatkov, beri: prstnega odtisa, imam vklopljeno). T. i. osebna varnostna pravila so pomembna in če jih upoštevate ter izkoristite najnovejšo tehnologijo, boste vsekakor pri mobilnih plačilih kar najbolje zaščiteni.
Mit je razbit.
Mit številka 4: Spletna plačila niso varna, na spletu na veliko kradejo denar
Argumenti so podobni prejšnjim. Je pa res, da v spletu mrgoli prevarantskih spletnih trgovin, ki lahko pretentajo uporabnika. A če se boste držali preverjetnih spletnih mest – torej tistih, za katere ste že kdaj slišali in sledili nasvetom za varno spletno nakupovanje, vam ne bo hudega.
Tudi če nakupujete na spletnih tržnicah ali dražbah, kjer nikoli res ne veste, s kom imate opravka na drugi strani, priporočam, da plačila opravite preko storitve PayPal, saj vanjo lahko povežete kreditno kartico kateregakoli ponudnika in ste do določene višine zneska zavarovani. Če prodajalec ne pošlje izdelka, mu tudi PayPal ne sprosti sredstev, torej je možnosti za prevare takoj manj.
Vam PayPal ni všeč? Nič hudega. Moja druga izbira je kreditna (ali debetna) kartica Mastercard. Največji obdelovalec plačilnih transakcij na planetu ima vpeljanih ogromno varnostnih mehanizmov, zato prevarantske spletne strani kaj hitro odreže od prejemanja plačil. S storitvama Mastercard ID CheckTM in Zero Liability zagotavlja najvišjo raven varnosti plačil prek spleta, pravice potrošnika pa so zagotovljene z vračilom stroškov.
Tudi ta mit je torej razbit.
Mit številka 5: Spletni nakupi so zapleteni, vnos podatkov je zahteven
Ste imeli kdaj opravka z domačo birokracijo na upravni enoti? V primerjavi s poslovanjem z državo noben spletni obrazec v spletni trgovini ali tržnici ni zahteven. To, kako vam je ime, kje stanujete in podatke o želenem načinu plačila, boste pa ja znali vnesti. In malodane vse spletne trgovine ponujajo možnost, da te podatke shranijo, torej vam jih ne bo treba vnašati vedno znova, kar zagotavlja tako udobje kot varna plačila.
Mastercardova platforma za t. i. tokenizacijo zagotavlja izboljšano raven varnosti, saj se poverilnice kartice nadomestijo z žetonom. Osebna varnostna pravila in digitalna higiena so prav tako pomembni, če jih upoštevate in izkoristite najnovejšo tehnologijo, boste brez dvoma ostali zaščiteni.
Da, uganili ste, še en mit je razbit.
Torej, smo skupaj vendarle ugotovili, da digitalna plačila niso noben bav-bav?
Lahko pa si ogledate, kako se digitalnega mitoloma lotevajo znani Slovenci.
