25. julija 2021

Tehnokrat

Moč tehnologije.

Digitalne vsebine (in storitve) gredo za med

3 min read

Pametni telefoni in prenosni računalniki so v letu 2021 postali ključni kanali za potrošnjo medijskih vsebin, je glavna ugotovitev aktualne raziskave družb iPROM in Valicon o medijski potrošnji v Sloveniji. Izsledki raziskave kažejo, da so slovenski potrošniki medijskih vsebin v primerjavi z letom 2018 v bistveno večji meri spremljali medijske vsebine, predvsem novičarske medije (spletne novice, radio in TV). Močno je izražena tudi povečana uporaba orodij za digitalno komuniciranje (spletna pošta, družbeni mediji ter orodja za klepet in video klice). Ob spremljanju televizije danes skoraj štiri petine uporabnikov aktivno spremljajo še vsebino na digitalnih medijih, ugotavlja aktualna raziskava.

»Leto 2020 je z vidika potrošnje – tako splošne kot medijske – precej drugačno kot pretekla leta. Kot potrošniki smo bili izpostavljeni številnim omejitvam v fizičnih dejavnostih ter posledično povečani digitalizaciji. Sam proces digitalizacije je v 2021 dobil dodaten pospešek,« komentira rezultate Matjaž Robinšak iz družbe Valicon.

»Močno povečano potrošnjo vsebin v digitalnih medijih smo v iPROMu zaznali že marca lani, ohranila pa se je skozi celo leto. Aktualni trendi medijske potrošnje potrjujejo, da je vsepovezan potrošnik, o katerem smo govorili že leta 2018, postal še bolj povezan, še bolj digitalno pismen in še bolj aktiven uporabnik digitalnih medijev. Med tradicionalnimi mediji, ki v teh časih tudi beležijo večje dosege, pa opažamo težnjo k vse večji digitalizaciji. Brez digitala danes preprosto ne gre več,« dodaja Andrej Ivanec, direktor medijskega načrtovanja v družbi iPROM.

Izsledki raziskave so pokazali, da uporabniki za potrošnjo medijskih vsebin in komunikacijo v povprečju uporabljamo 2,5 naprave, pri čemer je vodilna naprava mobilni telefon, ki je postal stalen sopotnik uporabnikov. Tega za medijsko potrošnjo uporablja že 91 odstotkov uporabnikov, kar v primerjavi z letom 2018 kaže na 8-odstotno rast in nakazuje na močno nasičenost. Najbolj intenziven poskok v aktualnem obdobju raziskave sicer beleži uporaba prenosnih računalnikov, ki jih dnevno uporablja kar 75 odstotkov uporabnikov, kar v primerjavi z 2018 predstavlja 32-odstotno rast.

Predvsem mlajše generacije (X, Y in Z) kažejo izjemno visoke odstotke uporabe pametnih naprav. Pametni telefon uporablja tako rekoč večina, z nekoliko manjšimi deleži uporabe izstopa samo generacija baby boom, ki v povprečju uporablja 2,1 naprave hkrati. Delež uporabnikov pametnega telefona je tudi znotraj generacije baby boom visok, saj ga dnevno uporablja kar 85 odstotkov predstavnikov te skupine.

Analiza dosegov posameznih medijskih aktivnosti izkazuje zavidljiv položaj digitalnih medijev, ki so v primerjavi z rezultati iz 2018 še okrepili dosege. Rezultati raziskave kažejo močno povečano potrošnjo spletnih medijskih vsebin ter povečano uporabo spletih storitev.

Novičarski spletni mediji (novičarski portali in video novice na njih) veljajo za najbolj pogosto uporabljene medije. Nadpovprečne poskoke beleži potrošnja pretočnih vsebin, kjer so se dosegi v primerjavi z meritvijo iz leta 2018 podvojili.

V primerjavi z letom 2018 je močno izražena tudi povečana komunikacija prek orodij za digitalno komuniciranje. Spletno pošto dnevno uporablja kar 86 odstotkov anketirancev, družbene medije 80 odstotkov, orodja za klepet in video klice pa 57 odstotkov anketirancev.

Analiza rezultatov potrošnje medijskih vsebin je pokazala, da kar 84 odstotkov uporabnikov ob gledanju televizije vzporedno spremlja tudi druge medije (predvsem digitalne in predvsem na mobilnem telefonu). Ta delež je ponovno narasel v primerjavi z rezultati iz leta 2018. Danes povprečen gledalec televizije vzporedno izvaja skoraj štiri druge aktivnosti. Najpogosteje spremlja družbene medije, uporablja spletno pošto, prebira novice na novičarskih portalih in prebira vsebino drugih spletnih strani.

»Potrošnja medijskih vsebin je danes zagotovo v največji meri digitalna. Smo priča trajnim spremembam medijske potrošnje. Menim, da bodo, ko se bo epidemiološka slika v naslednjem letu, dveh umirila, digitalne storitve in medijske vsebine na digitalnih medijih najverjetneje zadržale trenutne dosege ali pa se bodo dosegi le kratkotrajno nekoliko znižali. Bolj verjetno je, da bodo učinki sproščanja imeli večji vpliv na tradicionalne medije,« zaključuje Matjaž Robinšak.

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja

This site uses Akismet to reduce spam. Learn how your comment data is processed.

Copyright © Tehnokrat | Vse pravice pridržane. | Newsphere by AF themes.