Posel med pandemijo

V preteklem letu smo se znašli v novi resničnosti, ki je zahtevala številne prilagoditve in podjetja soočila z nepredvidljivimi izzivi. Posebej zahtevno je bilo leto 2020 za mala in srednja podjetja iz vse Slovenije, ki so bila v zelo kratkem obdobju postavljena pred izziv preobrazbe poslovanja, ki bi sledila potrebam potrošnikov in kljubovala konkurenci. Mastercard je zato novembra 2020 nadgradil raziskavo, ki je bila prvič izpeljana avgusta 2020, in ponovno raziskal različne vidike poslovanja slovenskih malih in srednjih podjetij med globalno pandemijo. Te sveže ugotovitve prinašajo vpogled v aktualno stanje v poslovnem svetu in nakazujejo razlike med prvim in drugim valom epidemije Covid-19 v Sloveniji. Ključne ugotovitve raziskave so, da je podjetnikov, na katere je epidemija močno ali vsaj nekoliko vplivala, kar 92 %, zaradi epidemije se kar 77 % vprašanih sooča z likvidnostnimi težavami, 27 % pa jih je postalo kreditno nesposobnih.

Epidemija močno posegla v vsakdan slovenskih podjetnikov

Novembra je bilo v primerjavi z avgustom skoraj 15 % več podjetnikov, ki pravijo, da je epidemija na njihovo poslovanje močno vplivala. Skupaj je takšnih, na katere je epidemija vsaj nekoliko vplivala, kar 92 %. Avgusta sta dve tretjini vprašanih največje spremembe opazili v številu naročil, štirje od desetih pa so imeli težave z likvidnostjo podjetja, medtem ko se je v novembru skoraj polovica soočala z likvidnostnimi težavami, nekoliko pa so se zmanjšale težave z dobavo materialov (7 % manj), s katerimi se je novembra soočalo 21 %. Ob vprašanju o spremembah in prilagoditvah na novo situacijo so tri četrtine vprašanih dejale, da so kupili maske, razkužila in drugo zaščitno opremo. Največja sprememba pa se kaže pri deležu vprašanih, ki so pridobili državno finančno pomoč. Slednjih je kar 9 % več kot po prvem valu epidemije, in sicer 37 %. Pričakovanja glede povpraševanja po brezgotovinskih plačilih se od avgusta niso bistveno spremenila: slaba tretjina vprašanih napoveduje, da se bo povpraševanje po brezgotovinskih plačilih še povečalo.

V nekaj mesecih so se likvidnostne težave malih in srednjih podjetij še poglobile

Po podatkih Mastercard raziskave se je avgusta z likvidnostnimi težavami, ki so posledica epidemije, soočalo 69 % vprašanih, novembra pa je ta številka narasla na 77 %. Med temi jih je novembra možnost kreditiranja iskalo 35 %, 29 % pa bi raje kot kredit koristilo limit na kreditni kartici. Kot ključne prednosti pri odločitvi za limit vprašani navajajo manj papirologije (41 %), nadzor nad porabo (40 %) in hipen dostop do denarja (28 %). Občutno se je povečalo število tistih, ki bi zaradi likvidnostih težav raje koristili limit, ker trenutno niso kreditno sposobni. Teh je bilo v avgustu 16 %, v novembru pa se je delež povzpel na 27 %.

Selitev na splet – da ali ne?

Po najnovejših podatkih spletno poslovanje uporablja dobra četrtina vprašanih. 16 % tistih, ki tega ne omogočajo, o tej možnosti razmišlja in bodo verjetno to tudi storili, 19 % jih o tem razmišlja, a tega verjetno ne bodo storili, kar 66 % pa jih o vpeljavi spletnega poslovanja ne razmišlja. Glavni razlog proti selitvi na splet je neprimernost posla za spletno poslovanje, kar je avgusta izpostavilo 75 % vprašanih, novembra pa 82 %. Občutno se je povečal delež tistih, ki menijo, da je vzpostavitev spletne trgovine predraga, in sicer se je iz 3 % delež zvišal na 8 %. Odstotek vprašanih (12 %), ki kot izziv poudarjajo pomanjkanje časa in resursov, da bi se interno nekdo ukvarjal s tem, ostaja podoben kot po prvem valu epidemije, za dober odstotek (na 8 %) pa je narasel delež tistih, ki dodatno izpostavljajo pomanjkanje znanja na tem področju. Na vse te pomisleke je Mastercard odgovoril v sklopu projekta Ohranimo delo neprecenljivo, kjer je podjetnikom preko webinarjev predstavil, kako lahko že majhna investicija v spletno poslovanje in zelo osnovna spletna stran vodi do dolgoročnega uspeha in konkurenčnosti v branži.

Tretjina podjetnikov razmišlja o uvedbi POS terminala

Kar petina vprašanih je novembra poročala, da so kupci predhodno preverili, ali je plačilo s kartico mogoče, 11 % pa jih je navedlo, da so kupci plačilo poravnali naknadno, ker niso mogli plačati s kartico. Pri 7 % vprašanih so kupci pričakovali POS terminal za brezstično plačevanje, 40 % podjetnikov pa ni opazilo sprememb pri načinu plačevanja (od tega je 11 % takih, da njihovo poslovanje poteka v celoti prek TRR). 29 % podjetnikov meni, da bodo kupci v prihodnosti v večji meri pričakovali možnost brezgotovinskega plačila, 18 % pa, da bodo pričakovanja potrošnikov ostala na isti ravni. POS terminale je že pred epidemijo uporabljalo 58 % tistih, pri katerih prihaja do plačila na lokaciji, 31 % pa jih ne uporablja. Med tistimi, pri katerih prihaja do nemudnega plačila na lokaciji, je 40 % vprašanih dejalo, da bi o uvedbi oz. menjavi ponudnika POS terminala razmislili, če bi banka ponudila ugoden paket, ki bi vključeval uporabo POS terminala, 30 % pa, da bi o tem razmislilo, če bi banka ponudila brezplačno uporabo za prvo leto.