15. januarja 2021

Tehnokrat

Moč tehnologije.

Digitalno bančništvo s pospeškom

4 min read

Virusna pandemija potrošnikov ni »nagnala« le k spletnim trgovcem, temveč tudi k digitalnemu bančništvu. Spletne nakupe se namreč plačuje elektronsko …

Miran Varga

Hitra digitalizacija življenj »v izolaciji« je pospešila zanimanje za rešitve in aplikacije za digitalno bančništvo po vsej Evropi. Kot ugotavlja študija družbe Mastercard, so ukrepi, povezani z zajezitvijo pandemije covid-19, povzročili močan porast spletnih dejavnosti in množično sprejemanje digitalnih bančnih storitev kot načina varnega, hitrega in priročnega dostopa do sredstev in upravljanja osebnih financ na daljavo.

Tudi nedavna raziskava Global State of Pay je pokazala, da že več kot polovica (53%) svetovnega prebivalstva pogosteje uporablja bančne aplikacije kot pred pandemijo. 64 % izmed skoraj 10 tisoč anketiranih (v raziskavi 2020 European Evolution of Banking) pa jih pravi, da bodo tudi v prihodnje vse redkeje uporabljali gotovino. Med prednostmi spletnega ali mobilnega bančništva ali plačevanja anketirani izpostavljajo predvsem enostavnost rabe in časovne prihranke, veliko pa jih je izrazilo tudi zanimanje za napredne ukrepe zagotavljanja finančne varnosti.

Digitalno bančništvo? Zakaj pa ne.

Študija o evoluciji v bančništvu odkriva zanimive trende glede digitalnega bančništva v ducat evropskih državah in razkriva povečane apetite po spletnih rešitvah. Kar 62 % vseh anketiranih je namreč izrazilo zanimanje za prehod s fizičnega bančništva na digitalne platforme. Nič čudnega, da banke še kako skrbi, da njihove vloge ne bi prevzel kateri od fintech ponudnikov. Je pa treba hkrati priznati, da se od fintech podjetij pridno učijo tudi banke, ki ustvarjajo vedno bolj privlačne in enostavne mobilne aplikacije in spletne banke, s katerimi utegnejo zadržati stranke in komitente tudi v času, ko bo (razviti) svet opuščal gotovino. Korona kriza je sprožila odmik od rabe fizičnega denarja.

Drugi val …

T. i. drugi val pandemije covid-19 je zajel številne evropske države in spremenil način, kako Evropejci komuniciramo in poslujemo. Pretežno nas je preusmeril na digitalne platforme, tako zaposlene kot šolarje. Ukvarjamo se z video konferencami, elektronskim dopisovanjem (in podpisovanjem), spletnim nakupovanjem in izobraževanjem na daljavo. Podobne omejitve gibanja so Evropejcem omejile ne le dostop do trgovin z najrazličnejšim blagom temveč tudi dostop do fizičnih bank. Večina je zato, če spletnega ali mobilnega bančništva ni uporabljala že prej, raziskovala nove bančne rešitve, ki bi olajšale novo osvojeno finančno rutino.

To zanimanje pa se je hitro spremenilo tudi v prakso. Vsak četrti izmed desetih Evropejcev poroča, da zdaj pogosteje kot pred pandemijo finančne transakcije izvaja prek spleta ali mobilne aplikacije. Razlogi, ki jih navajajo anketirani, so zgovorni: večina izpostavlja prihranke časa in preprostost uporabe. Kar 87 % tistih, ki bančnih aplikacij pred korona krizo še niso uporabljali, se strinja, da jih bodo z veseljem uporabljali tudi v prihodnje. Torej ni nobene bojazni, da digitalnega bančništva in/ali plačevanja ne bi osvojil povprečen državljan.

Vzhodnoevropejci s(m)o mahnjeni na fintech rešitve

Pri proučevanju odprtosti za digitalno bančništvo in rešitve v obliki mobilnih plačilnih ali finančnih aplikacij na stari celini prednjačijo države v regiji vzhodne Evrope. Vzhodnoevropski trgi imajo kar 13 odstotni točk prednosti pri izražanju pozitivnega zanimanja za platforme digitalnega bančništva v primerjavi z zahodnoevropskimi (57% proti 44%). Najbolj sta digitalno bančništvo in plačevanje všeč Bolgarom (62%) in Špancem (61%), medtem ko smo največji nazadnjaki, pardon, tradicionalisti na tem področju Nemci in Nizozemci (17% oziroma 18%). Če bi v omenjeni Mastercardovi raziskavi sodelovali tudi Slovenci, bi se, tako vsaj menim, uvrstili nekje vmes, a, tako vsaj upam, v zgornjo polovico držav.

Korona kriza je rabo fintech rešitev (beri: obseg digitalnih finančnih opravil) v vzhodni Evropi v povprečju povečala za polovico, v zahodni Evropi pa za 39 odstotkov.

»Omejen« življenjski slog Evropejcev je prinesel tudi znatne premike v dojemanju digitalnega bančništva s strani uporabnikov. Uporabniki letos dajejo večji pomen visoki razpoložljivosti (+9 točk), funkcijam, povezanim z življenjskim slogom (+11 točk) in stroškovni učinkovitosti (+9 točk) digitalnih platform – v primerjavi z lanskim letom.

Banke (vseeno) ostajajo

Čeprav predvsem ponudniki fintech storitev iz leta v leto dokazujejo, da svet potrebuje le bančništvo, bank pa ne, te »do nadaljnjega« ostajajo z nami. To, da bodo imeli v svoji državi tudi čez 10 let še fizične banke, meni kar 85 % Evropejcev. Možnost, da bi že prihodnje leto lahko presedlali zgolj na digitalno bančništvo, pa je potrdila le slaba četrtina Evropejcev (23 %).

A že, če bi ti dejansko uresničili svojo napoved, bi se bankam pošteno zatresle hlače. Saj veste, kjer je dim, je tudi ogenj …

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja

This site uses Akismet to reduce spam. Learn how your comment data is processed.

Copyright © Tehnokrat | Vse pravice pridržane. | Newsphere by AF themes.