Spremembe plačilnih navad Slovencev med pandemijo
Mastercard je v najnovejši raziskavi Masterindex raziskal plačilne navade Slovencev, kjer vse pomembnejšo vlogo prevzemajo vedno bolj pogosti spletni nakupi in avtentikacija spletnih plačil. Krepi se tudi uporaba plačilnih kartic v primerjavi z gotovino, ki upada. Slovenci od vseh metod plačil najraje uporabljajo debetno kartico, večina Slovencev pa ima eno ali dve kartici.
Več kot tri četrtine (76 %) Slovencev nakupuje prek spleta. Ta delež zadnjih pet let narašča (64 % v 2015), najvišja rast pa je opazna v zadnjem letu (70 % v 2019). Približno dve tretjini spletnih kupcev nakupuje enako pogosto, 23 % pa pogosteje kot pred epidemijo Covid-19. Dve tretjini (67 %) Slovencev je nakupovalo prek spleta v zadnjem mesecu, kar je več kot leta 2019 (60 %), ta delež pa raste že vse od leta 2015 (52 %). Epidemija k spletnemu nakupovanju ni spodbudila le 8 % Slovencev, 4 % pa odgovarjajo, da je prav epidemija tista, ki jim je odprla vrata do spletnih nakupov.
Letos so kupci na spletu najpogosteje kupovali oblačila, obutev in modne dodatke (55 %), elektronske naprave (54 %) in gospodinjske aparate (47 %). Spletni nakupi so najredkeje namenjeni nakupom cvetja in daril (13 %), prehranskih izdelkov lokalnih ponudnikov (7 %) ter investicijskih storitev (5 %). V primerjavi s prejšnjimi leti so letos Slovenci prek spleta pogosteje kupovali tudi medicinske pripomočke in prehranska dopolnila, pripomočke za šport in prosti čas ter avtomobilske izdelke.
Zanimiv je tudi podatek, da se manj spletnih kupcev odloča za plačila z gotovino po povzetju. V slovenskih spletnih trgovinah 60 % kupcev plačuje s kartico, kar je več kot lani (54 %), medtem pa pada delež tistih, ki plačujejo z gotovino po povzetju (iz 44 % na 39 %). Približno četrtina jih uporablja spletno ali mobilno banko, 6 % pa mobilno plačevanje s pomočjo mobilnih aplikacij ali mobilnih denarnic.
88 % spletnih kupcev meni, da je spletno nakupovanje varno. Delež tistih, ki menijo, da je zelo varno se je iz 6 % dvignil na 9 % v enem letu, obenem pa se je znižal delež nezaupljivih iz 11 % na 8 %. Med tistimi, ki menijo, da to ni varno, večina ne zaupa spletnemu plačevanju (40 %), tretjina jih ne zaupa opisom izdelkov, spletnim trgovinam ali ne mara dolgih postopkov reševanja pritožb.
Večini (82 %) se zdi najbolj varen način avtentikacije geslo za enkratno uporabo, sledita potrjevanje s prstnim odtisom (77 %) in prepoznava obraza (54 %). Pri tem je za 61 % najbolj pomembna varnost bančnega računa, drugi najpomembnejši dejavnik pa varnost osebnih podatkov (23 %). Preprostost in hitrost procesa avtentikacije sta ključna manj kot 17 % vprašanih.
Večina Slovencev (21 %) bi najraje uporabljala potrjevanje s prstnim odtisom in PIN kodo (20 %). Drugi najbolj priljubljeni metodi sta med transakcijo prejeta koda prek SMS sporočila (17 %) in varnostna koda v mobilni banki ali preko SMS sporočila (16 %). Večina vprašanih danes potrjuje plačila s PIN kodo (27 %), 23 % pa uporablja kodo, poslano prek SMS sporočila, bodisi prek mobilne banke. Biometričnim metodam avtentikacije že zaupa 6 % vprašanih, potencialno pa bi jih uporabljalo 30 % vprašanih.