Hekerjem postaja vseeno za žrtve
Bojte se mraza. Tudi digitalnega. A še bolj kot mraza se bojte kriptovirusov. Tovrstne škodljive kode zadnja leta grenijo življenje številnim domačim uporabnikom in podjetjem, pošteno jim tanjšajo tudi denarnice oziroma sredstva na tekočih računih. Napadalci pa imajo vse manj usmiljenja do svojih žrtev, raziskava Kaspersky Laba celo ugotavlja, da več kot polovica (52 %) internetnih uporabnikov ukradenega denarja ni nikoli dobila nazaj ali pa vsaj ne v celoti.
Raznolikost in dovršenost spletnih finančnih groženj za uporabnike narašča. Posledično izgube zaradi spletnih prevar, kraje identitete in vdorov znašajo več milijard letno. Ker veliko primerov ostaja neprijavljenih, je višina finančnih izgub verjetno še precej višja. Raziskava razkriva, kako dragi so takšni napadi postali za internetne uporabnike na eni strani in kako donosni za kibernetske kriminalce na drugi. V povprečju uporabnik z enim napadom izgubi 440 evrov, vsak deseti anketiranec pa je oškodovan za več kot 4.650 evrov.
Večina uporabnikov interneta opravlja spletne finančne transakcije (81 %), slaba polovica (44 %) pa svoje finančne podatke shranjuje na povezanih napravah. Slaba ideja. Z naraščajočim trendom uporabe spletnih finančnih storitev narašča tudi število nepridipravov, ki iščejo priložnosti za zaslužek. Zato je pomembno, da uporabniki sebe in svoj denar zaščitijo z namestitvijo zanesljive varnostne rešitve. A podatki kažejo, da ima le 60 % internetnih uporabnikov nameščeno varnostno rešitev na vseh svojih napravah.
Na odnos uporabnikov do spletne varnosti vpliva njihovo zmotno prepričanje, da bodo izgubljen denar dobili povrnjen. Skoraj polovica uporabnikov (45 %) namreč (zmotno) meni, da jim bodo banke v primeru finančnega kibernetskega kriminala brez težav povrnile izgubljeni denar.
Varnostni strokovnjaki družbe Kaspersky so zato izdelali praktično varnostno rešitev za domače uporabnike, sliši na (pomenljivo) ime Safe Money in jo že vsebujejo tudi naprednejši varnostni paketi podjetja.
