Od srede, 16. septembra, do torka, 22. septembra 2026, sočasno z Evropskim tednom mobilnosti (ETM), poteka nacionalna preventivna akcija Ranljivi udeleženci v prometu, ki posebno pozornost namenja varnosti pešcev, kolesarjev, uporabnikov e-skirojev, motoristov in mopedistov, ki sodijo med najbolj ranljive udeležence v prometu. Ker jih ob trku ne varuje karoserija vozila, so lahko posledice prometnih nesreč zanje še posebej hude. Evropski teden mobilnosti po vsej Evropi spodbuja trajnostne, dostopne in varne oblike mobilnosti, s posebnim poudarkom na mobilnosti za vse generacije, zaključil pa se bo s tradicionalnim dnevom brez avtomobila. Agencija za varnost prometa (AVP) in Policija se pobudi tudi letos pridružujeta s številnimi preventivnimi in izobraževalnimi aktivnostmi po Sloveniji. Sočasno potekajo tudi Dnevi prometne varnosti pod okriljem Evropske mreže prometnih policij (Roadpol). V četrtek, 17. septembra, bo tudi na slovenskih avtocestah in hitrih cestah potekal poostren nadzor Policije. Cilj tega dneva (t. i. dan brez smrtnih žrtev) je, da na evropskih cestah ne bi bilo smrtnih žrtev prometnih nesreč, kar sledi tudi dolgoročnemu cilju Vizije nič.
ETM motivira občine, organizacije in posameznike k dejavnostim za izboljšanje pogojev za hojo, kolesarjenje, uporabo javnega prevoza in druge trajnostne oblike prevoza ter mobilnost vseh skupin prebivalcev. Tudi AVP spodbuja trajnostne oblike prevoza in mobilnosti, ki ne le krepijo naše zdravje in kondicijo, temveč tudi zmanjšujejo prometne zastoje ter prispevajo k čistejšemu okolju. Te oblike mobilnosti lahko uspešno sobivajo v prometu le, če so tudi varne. V septembru je tematika aktivne in varne mobilnosti še posebej v ospredju, saj se na ceste vračajo šolarji. Posebno pozornost pa si vse leto zaslužijo tudi starejši udeleženci v prometu. Odgovornost voznikov je, da prispevajo k varnejšim potem najranljivejših udeležencev. AVP spodbuja prometno kulturo, ki vključuje spoštovanje, strpnost ter sobivanje udeležencev v prometu. Mag. Saša Jevšnik Kafol, direktorica AVP, poziva vse udeležence v prometu: “Za reševanje življenj niso vedno potrebna velika dejanja. Vsak dan lahko k večji varnosti prispeva vsak od nas že z odgovornim ravnanjem v cestnem prometu.”
Ranljivi udeleženci so najbolj ogroženi
Med ranljive udeležence v prometu sodijo pešci, kolesarji, uporabniki novih oblik mobilnosti (vozniki e-skirojev in električnih koles) ter vozniki mopedov in motornih koles. Ker pri trku nimajo zaščite, so posledice nesreč zanje pogosto hujše. Po začasnih in neuradnih podatkih Policije je letos do konca avgusta na naših cestah umrlo: 4 pešci (v 2025 5), 6 kolesarjev (v 2025 7), 2 voznika e-skirojev (v 2025 0), 9 motoristov (v 2025 24), 2 mopedista (v 2025 3) in 2 voznika mopeda do 25 km/h (lani 0). V primerjavi z lani, ko ni bilo nobene smrtne žrtve, se je letos povečalo predvsem število žrtev z e-skiroji, zmanjšalo pa število mrtvih motoristov (s 24 na 9).
Resolucija o nacionalnem programu varnosti cestnega prometa za obdobje 2023–2030 (ReNPVCP23–30) varnost ranljivih udeležencev postavlja med prednostne naloge prometne varnosti. Predvideva predvsem umirjanje hitrosti, varnejšo infrastrukturo, prednost pešcev in kolesarjev na območjih, kjer se srečujejo z motornim prometom, varne šolske poti in dostop do javnega potniškega prometa ter načrtovanje cest, ki preprečujejo oziroma omilijo posledice človeških napak. Poleg odgovornega ravnanja vseh udeležencev poudarja pomen varne infrastrukture, ustreznih prometnih ureditev in hitrosti, ki omogočajo varno sobivanje različnih oblik mobilnosti.
Varna mobilnost otrok
Večina otrok si želi v šolo prihajati samostojno, peš, s kolesom ali avtobusom, saj jim to omogoča druženje in razvijanje samostojnosti. A prometna realnost zahteva previdnost. Otroci so še vedno prepogosto ogroženi kot pešci, kolesarji, uporabniki skirojev ali sopotniki. Letos smo v prometnih nesrečah izgubili že 3 otroke, 24 otrok pa je bilo huje poškodovanih. AVP si zato skupaj z občinami in šolami prizadeva, da bi imela vsaka osnovna šola izdelan Načrt šolskih poti. Na voljo je nov spletni portal, kjer lahko šole in občine naložijo svoje načrte. Pomemben del varnega šolskega okolja so tudi ukrepi umirjanja prometa in omejevanje hitrosti, zlasti na območjih šol in vrtcev.
Starejši naj ostanejo čim dlje mobilni – in varni!
Ker se življenjska doba podaljšuje, je na cestah vse več starejših udeležencev. Pomembno je, da ostanejo čim dlje mobilni, vendar predvsem varni. AVP zato v sodelovanju z lokalnimi organizacijami vse leto že od leta 2015 izvaja projekt »Sožitje za večjo varnost v cestnem prometu«, ki vključuje osvežitev znanja o prometnih predpisih, novostih in najpogostejših tveganjih. Brezplačnih delavnic se je doslej udeležilo več kot 8 tisoč starejših voznikov. V času Evropskega tedna mobilnosti bo po Sloveniji izvedenih pet delavnic Sožitje. Termini dogodkov in prijave
Za varnost starejših je poleg njihovega znanja pomembna tudi dostopna in varna infrastruktura, od urejenih poti in prehodov do varnega dostopa do javnega potniškega prometa.
Varno in prijazno z javnim potniškim prometom (JPP)
Javni potniški promet je pomemben del trajnostne mobilnosti, še posebej za otroke, starejše in druge ranljive skupine. AVP zato v sodelovanju z Družbo za upravljanje javnega potniškega prometa (DUJPP) ozavešča o varni in prijetni vožnji z avtobusom. Pripravili so tudi napotke za varno in prijetno vožnjo z avtobusom, ki otroke spodbujajo k varnemu vstopanju in izstopanju, primernemu vedenju, sedenju ter uporabi varnostnega pasu, kjer je ta na voljo.
Varnost pa se začne že na poti do postajališča, zato so pomembne tudi varne peš in kolesarske poti ter ustrezna ureditev okolice postajališč.
Umirjanje prometa kot del rešitve
Za varnost ranljivih udeležencev je ključno tudi zniževanje hitrosti. Višja kot je hitrost, manj časa ima voznik za odziv in hujše so lahko posledice trka. Resolucija zato poudarja pomen umirjanja prometa in podpira ukrepe, kot so območja z najvišjo dovoljeno hitrostjo 30 km/h (cone 30) in območja umirjenega prometa, predvsem v okolici šol in vrtcev, vozlišč JPP ter v naseljih.
Pomembno je, da pri tem ne gre le za prometne znake, temveč za infrastrukturo, ki voznika sama spodbuja k varnejši vožnji. Cilj je prometno okolje, v katerem lahko pešci, kolesarji, uporabniki mikromobilnosti, javnega prevoza in motornih vozil varno sobivajo.
