Novi avtomobili postajajo vse varnejši

Od 7. julija letos morajo biti vsi novi osebni avtomobili in lahka gospodarska vozila, ki se prvič registrirajo v Evropski uniji, opremljeni z dodatnimi naprednimi varnostnimi sistemi. Gre za zahteve evropske zakonodaje, sprejete v okviru Uredbe o splošni varnosti vozil (General Safety Regulation – GSR), katere cilj je zmanjšati število prometnih nesreč ter zaščititi vse udeležence v prometu. Ta korak je zadnji v vrsti že sprejetih regulativ GSR2, kjer je prvi korak (A) stopil v veljavo že leta 2022, zadnji (D) pa bo stopil v veljavo 7. januarja 2029. Medtem EU pripravlja že podlago za nove varnostne zahteve.

Na Agenciji za varnost prometa (AVP) poudarjamo, da uvedba teh sistemov ne pomeni nadzora voznikov, temveč predstavlja pomemben korak k varnejšim cestam in zmanjševanju števila smrtnih žrtev ter poškodovanih na cestah. Večina prometnih nesreč je namreč še vedno posledica človeških napak – nepozornosti, utrujenosti, neprilagojene hitrosti ali prepoznega odziva. Napredni asistenčni sistemi voznika pri vožnji podpirajo, zmanjšajo stres med vožnjo, ga pravočasno opozorijo na nevarnost, pomagajo pri pravilni reakciji v kritičnih trenutkih in lahko tako pomagajo preprečiti nesrečo ali vsaj zmanjšati njene posledice.

Zakaj je novejše vozilo tudi varnejše?
Sodobni avtomobili morajo biti že serijsko opremljeni z vrsto naprednih varnostnih tehnologij in sistemov, ki jih starejša vozila praviloma nimajo. Te tehnologije voznika opozarjajo na nevarnosti, omejitve, prepovedi itd., pomagajo sprejemati pravilne odločitve, pomagajo preprečevati napake in v določenih primerih celo samodejno ukrepajo, kadar voznik ne reagira pravočasno.

Med obveznimi asistenčnimi sistemi so med drugimi tudi:
·        napredni sistem za opozarjanje na nepozornost in utrujenost voznika (ADDW), ki zazna, če voznik predolgo ne spremlja prometnega dogajanja in ga na to opozori;
·        sistem za samodejno zaviranje v sili, ki lahko pomaga preprečiti nalet (s samodejnim aktiviranjem zavor) ali zmanjša posledice trčenja;
·        inteligentni sistem za pomoč pri uravnavanju hitrosti (ISA), ki voznika opozarja na prekoračitev omejitve hitrosti;
.      sistem za zadržanje vozila v voznem pasu, ki opozori na možnost zapustitve voznega pasu in po potrebi samodejno vrne vozilo na vozni pas. Zdaj je obvezen tudi za vozila s klasičnim hidravličnim servo mehanizmom;
·        kamera oziroma sistem za pomoč pri vzvratni vožnji;
·        sistem za zaznavanje (premikajočih se) pešcev in kolesarjev ob cesti in zaviranje v sili, če sistem predvidi možnost naleta;
·        zapisovalnik podatkov o dogodku oziroma trku (EDR), pogosto imenovan tudi »črna skrinjica« vozila.

Gre za tehnologije, ki voznika ne nadomeščajo, temveč mu pomagajo sprejemati varnejše odločitve. Voznik ostaja vseskozi odgovoren za varno vožnjo.

Ali novi avtomobili snemajo voznika?
V javnosti se pogosto pojavljajo vprašanja glede zasebnosti, predvsem pri sistemu za opozarjanje na nepozornost voznika.
Pomembno je poudariti, da sistem ni namenjen videonadzoru ali snemanju voznika. Njegov namen je zgolj zaznati, ali voznik predolgo ne spremlja prometnega dogajanja ter ga na to opozoriti. Sistem je (lahko) kombiniran tudi s sistemom za zaznavo utrujenosti voznika.

V večini primerov bodo vozila za varnostne sisteme uporabljala video kamere, vendar uporaba kamere v kabini ni zahteva uredbe GSR, pač pa poslovna izbira proizvajalca, ki lahko izbere tudi drugačne tehnologije.
Evropska uredba GSR postavlja zahtevo, da mora imeti vozilo sistem za zaznavanje voznikove nepozornosti oziroma odvračanja pozornosti (Advanced Driver Distraction Warning), proizvajalec pa sam izbere tehnologijo za izvedbo.
Ker pa vsaka tovrstna tehnologija, vgrajena v vozilo, predstavlja tveganje za zlorabo osebnih podatkov, uredba natančno določa pravila zajemanja in obdelave teh podatkov.

Uredba GSR tako določa, da se podatki iz senzorjev uporabljajo kratek čas in izključno za namen delovanja varnostnega sistema. Vsi zajeti podatki se morajo obdelati znotraj vozila; po obdelavi v varnostnem sistemu se morajo izbrisati ter se ne smejo prenašati v druge informacijske sisteme izven vozila in ne smejo biti dostopni tretjim osebam. Med obdelavo podatkov sistem ne sme opravljati identifikacije posameznikov in ne sme temeljiti na biometričnem prepoznavanju oseb. Prav tako tehnologija, ki je namenjena varnostnim sistemom, ne sme biti uporabljena za druge namene.
Posebej pa poudarjamo, da proizvajalci v vozila vgrajujejo mnoge sisteme zajemanja podatkov, ki niso obvezni z vidika varnostnih zahtev. Sprejemanje pogojev delovanja teh sistemov je stvar uporabnika in proizvajalca, seveda pa morajo vsi proizvajalci, ki prodajajo na evropskem trgu, upoštevati veljavno zakonodajo in uredbo o varstvu podatkov (GDPR).

Kaj je »črna skrinjica« v avtomobilu?
Eden od sistemov, ki vzbuja največ zanimanja, je EDR (Event Data Recorder) oziroma zapisovalnik podatkov o dogodku oziroma trku. Kljub pogostemu poimenovanju »črna skrinjica« ta sistem ni kamera, ne snema dogajanja v vozilu in ne beleži pogovorov ali lokacije vozila. Ob prometni nesreči za zelo kratek čas (5 s pred dogodkom in do 5 s po njem) shrani omejen nabor tehničnih podatkov o obnašanju vozila, na primer:
·        hitrost vozila,
·        uporabo zavor,
·        položaj stopalke za plin,
.      kot volanskega obroča,
·        uporabo varnostnih pasov,
·        zasedenost sedežev in sprožitev zračnih blazin,
.      podatki iz sistema eCall ali klica v sili,
·        delovanje posameznih varnostnih sistemov.

Ti podatki služijo predvsem ugotavljanju okoliščin prometnih nesreč, izboljševanju varnosti vozil in razvoju učinkovitejših zaščitnih sistemov.

Kdo lahko dostopa do podatkov?
Dostop do anonimiziranih podatkov (preko OBD-vmesnika) je omejen in nadziran, namenjen le za rekonstrukcijo nesreče in izboljšavo varnostnih sistemov ter je zanj običajno potrebno dobiti odredbo sodišča.
Evropska zakonodaja določa, da morajo biti podatki ustrezno zaščiteni, anonimizirani in uporabljeni predvsem za raziskovanje prometnih nesreč ter izboljšanje prometne varnosti. Njihova obdelava mora biti skladna tudi s Splošno uredbo o varstvu podatkov (GDPR).

Za katera vozila velja nova ureditev?
Nove zahteve veljajo za nova osebna vozila in lahka gospodarska vozila, ki se prvič registrirajo od 7. julija 2026 dalje.
Za vozila, ki so že registrirana ali so že v uporabi, naknadna vgradnja teh sistemov ni predpisana.

Vizija nič – cilj so rešena življenja
Evropska unija in z njo Slovenija si v okviru strategije Vizija nič prizadevamo, da do leta 2050 ne bi bilo več smrtnih žrtev in hudo telesno poškodovanih v cestnem prometu. Ker je približno 90 odstotkov prometnih nesreč povezanih s človeškim dejavnikom, lahko napredni asistenčni sistemi pomembno prispevajo k zmanjšanju števila najhujših prometnih nesreč.
Na AVP poudarjamo, da tehnologija še ne more nadomestiti odgovornega voznika, lahko pa mu v ključnem trenutku z naborom podatkov iz sistemov za nadzor vozila in okolice pomaga prepoznati kritično situacijo in s ciljano aktivacijo posameznih asistenčnih sistemov (ali njihovo kombinacijo) preprečiti napako. Prav zato so sodobni varnostni sistemi pomembna naložba v varnost vseh udeležencev v prometu.

Direktorica AVP mag. Saša Jevšnik Kafol ob tem poudarja: “Vsaka tehnologija, ki lahko pomaga preprečiti prometno nesrečo ali omiliti njene posledice, pomeni korak bližje varnejšim cestam. Napredni asistenčni sistemi niso namenjeni nadzoru voznikov, temveč njihovemu pravočasnemu opozarjanju in podpori. Voznik ostaja tisti, ki sprejema odločitve, sodobna tehnologija pa mu lahko pomaga preprečiti napake, ki imajo lahko usodne posledice.”