Iz prakse k ljudem: možnosti, ki jih občanska znanost ponuja ljudem

3. Dan občanske znanosti 2025, ki je potekal v Goriški knjižnici Franceta Bevka Nova Gorica, je letos v središče pozornosti postavil približevanje projektov ljudem. Predstavili so se slovenski projekti in tuji primeri dobre prakse občanske znanosti, ki so ponazorili, kako se lahko javnost aktivno vključuje v vse faze raziskovalnega procesa, od zasnove do analize rezultatov. Na koncu dneva so potekale še delavnice za vse starosti na temo občanske znanosti.

Dan občanske znanosti 2025 je bil namenjen predvsem raziskovanju možnosti, ki jih občanska znanost ponuja ljudem – kako lahko sodelujejo v znanstvenih projektih, četudi sami niso profesionalni znanstveniki. »Leta 2023 smo se pridružili Mreži občanske znanosti, saj menimo, da občanska znanost odpira številne možnosti za povezovanje skupnosti, znanosti in javnih ustanov, kot so knjižnice. Goriško knjižnico dnevno obišče okoli tisoč obiskovalcev, ki imajo različna znanja, vedenja, želje in potrebe. In prav tu vidimo nešteto možnosti za povezovanje – s številnimi projekti jih vabimo k aktivnemu sodelovanju,« je goste uvodoma povedala Irena Škvarč, direktorica Goriške knjižnice Franceta Bevka.

Mrežo občanske znanosti je predstavil Mitja V. Iskrić iz Centralne knjižnice Univerze v Ljubljani: »Smo neformalna skupina – nimamo nobenih pogodb ali statuta. Smo skupina zainteresiranih organizacij in posameznikov, s katerimi imamo enak cilj, in sicer delati na področju občanske znanosti, promovirati občansko znanost in se o občanski znanosti učiti. Iščemo nove projekte občanske znanosti in jih dodajamo v naš katalog na spletnih straneh citizenscience.si in obcanskaznanost.si, izvajamo predstavitve občanske znanosti ter organiziramo usposabljanja in delavnice.« Na dogodku so organizacije in posamezniki, ki v svoje projekte vključujejo občansko znanost, predstavili konkretne primere, si izmenjali izkušnje, se povezovali in se pogovarjali o prihodnosti tega hitro razvijajočega se področja. »V katalogu Mreže občanske znanosti je trenutno 85 projektov, kar je za našo malo Slovenijo veliko. Največ je bioloških vsebin, želimo pa zajeti vse znanstvene discipline, pomembni sta nam tudi humanistika in družboslovje,« je še dodal V. Iskrić.

Med tujimi govorci je prva na oder stopila Giorgia Mocilnik, znanstvena komunikatorka in navdušena podpornica občanske znanosti, ki za Scienza in rete piše o participativnem raziskovanju in ozavešča o občanski znanosti. Njeno delo združuje ustvarjalnost in vključevanje javnosti, da bi znanost postala dostopnejša in bolj sodelovalna. Naslednji predavatelj je bil dr. Tomislav Ivanjko, izredni profesor na Oddelku za informacijske znanosti Fakultete za humanistične in družbene vede Univerze v Zagrebu. Njegovo raziskovalno delo se osredotoča na praktične in teoretične vidike vpliva novih tehnologij na področje dediščine in izobraževanja, s posebnim poudarkom na uporabi socialne programske opreme, množičnem delu, občanski znanosti in igrifikaciji. Svoje izkušnje je podelila tudi dr. Barbara Heinisch iz Univerze BOKU v Avstriji, kjer ima ključno vlogo pri izvajanju strategije občanske znanosti mreže Citizen Science Network Austria. Koordinirala je dva projekta občanske znanosti na področju jezikoslovja, ki se osredotočata na avstrijska narečja, trenutno pa raziskuje prakse občanske znanosti.

»Pomembno je, da občanska znanost sledi pristopu znanosti in vsem znanstvenim korakom ter je zato zanesljiva in preverljiva. Priročnik Občanska znanost v 5 korakih to omogoča – je kot delovni zvezek, ki uči, kako izvajati občansko znanost. Primeren je tudi za tiste, ki morda niso vešči znanstvenega pristopa in lahko z njegovo pomočjo spoznajo, kako znanost deluje. Zelo uporaben je za znanstvenike in znanstvenice, ki bi želeli iz svojih ozkih raziskav preiti na vključevanje občanov in občank, torej vseh ljudi, v raziskave,« je priročnik Občanska znanost v 5 korakih: Načrtovanje in oblikovanje projektov, ki je nedavno izšel pri Univerzitetni knjižnici Maribor in je za vse zainteresirane brezplačno dostopen v Centralni tehniški knjižnici Univerze v Ljubljani, predstavila dr. Zarja Muršič, ambasadorka občanske znanosti. Da lahko projekte občanske znanosti štejemo kot raziskovalne projekte, moramo namreč pri njihovem izvajanju spoštovati temeljna načela znanstvenoraziskovalnega dela, kot so poštenost, objektivnost, integriteta, previdnost, dojemljivost za vrstniške kritike in presoje, spoštovanje intelektualne lastnine, zaupnost itd.