Administrativna zima se bliža

Kmalu bo za voznike začela veljati administrativna zima – to je obdobje, ko zakonodajalec zahteva zimsko obutev na vozilih (pri tem sicer velja nekaj izjem). Pri nas boste tako morali od 15. novembra do 15. marca vozilo preobuti v pnevmatike z dodatno oznako M+S.

Prve ledeno mrzle noči in pobeljeni vrhovi so torej znak, da je treba imeti v mislih tudi letnemu času ustrezne pnevmatike za vaše vozilo. V Sloveniji zakon tako nalaga voznikom, da svoje vozilo opremijo s pnevmatikami z dodatno oznako M+S, s kratico torej, ki označuje zimsko pnevmatiko. Toda pozor – v nekaterih evropskih državah so že sprejeli strožje zakone, kjer samo oznaka M+S ni dovolj. V Nemčiji na primer morajo imet zimske pnevmatike na bočnici vtisnjen še simbol triglave gore s snežinko (oznaka 3PMSF), kar velja za pravo zimsko pnevmatiko, ki se na snegu in ledu, torej v zahtevnejših zimskih razmerah obnese bolje kot omenjena ‘stara’ ali klasična oznaka.

Če sodite med tiste, ki se redko odpravite na cesto, pa še to recimo v urbanem okolju, vam zakon dovoljuje tudi uporabo letnih pnevmatik, pod pogojem, da imate zraven tudi ustrezne verige za pogonski par koles (oziroma za eno os v primeru štirikolesnega pogona). In druga izjema je tista, ki govori o priobalnem področju, kjer so letne pnevmatike (z minimalno globino profila 3 mm) dovolj.

Seveda pa se vremenske razmere ne ozirajo na administrativno določeno zimo, zato je treba ravnati vremenskim napovedim in voznim navadam primerno. Za tiste, ki vozite v više ležečih predelih, ki ste pogosto na cesti, … je smiselna pravočasna menjava, celo pred omenjenim datumom, če napoved grozi s poslabšanjem. Kajti zimska oprema je obvezna tudi izven omenjenega obdobja – če to razmere zahtevajo (in se sneg sprijema s cestiščem). Če pa obratno vozite manj in je napoved tople in suhe jeseni, lahko z menjavo počakate – pod pogojem seveda, da so na vozilu kvalitetne letne pnevmatike z ustrezno globino profila (minimalno 3 mm, priporočeno pa več). Gneča pred vulkanizerskimi delavnicami je seveda največja ravno okoli 15. novembra, zato razmislek ni odveč. V Agenciji za varnost prometa vsekakor svetujemo pravočasno menjavo pnevmatik, tudi če boste kak dan vozili v relativno toplem jesenskem dnevu.

Pred menjavo seveda preverite stanje starih pnevmatik, predvsem pa globino profila (ta mora biti najmanj 3 mm) in seveda splošno obrabo tekalne površine (tudi če v trenutku premontaže globina še ustreza čez mesec dni morda ne bo več). Obraba vam lahko razkrije tudi nepravilnost pri polnilnem tlaku ali celo nastavitvi geometrije podvozja. Pri tem svetujemo pomoč profesionalnega vulkanizerja, ki vam bo svetoval tudi pri morebitnem nakupu novih pnevmatik. In seveda pravilnem skladiščenju letnih. Najbolj praktično in tudi ‘zdravo’ za pnevmatike je skladiščenju prepustiti vulkanizerju, če seveda takšno uslugo ponuja.

Zakaj sploh zimske pnevmatike?
Zaradi letnemu času, temperaturam in oprijemu na hladnem asfaltu, snegu in ledu optimizirani gumeni zmesi, so zimske pnevmatike seveda bolj varne, predvidljive in oprijemljive v zimskih vremenskih razmerah. In to seveda ne le v snegu in brozgi, pač pa tudi v dežju (pri nizkih temperaturah), celo na poledenelem vozišču, zaradi specifičnega profila z ostrimi lamelami. Tudi gumena zmes je bolj elastična pri nizkih temperaturah in zato omogoča boljše prileganje asfaltu in boljši oprijem. S tem pa tudi boljšo vodljivost, učinkovitejše zaviranje in seveda varno pospeševanje. Načelno velja, da je temperaturna meja, kjer zimske pnevmatike postopoma prevzemajo pobudo, okoli sedem stopinj Celzija. Nižja kot je temperatura, bolj učinkovite postajajo zimske pnevmatike in težje jim sledijo letne. Tudi na suhi podlagi, saj letne potrebujejo bistveno več časa, da se ogrejejo na delovno temperaturo, v tem času pa seveda ponujajo slabši oprijem.

Sodobne zimske pnevmatike so tudi bolj prilagojene temperaturnim nihanjem, vožnji po suhem asfaltu (tudi v relativno toplih obdobjih), poraba pa se minimalno razlikuje od letnih. Sicer pa je osnovne informacije o oprijemu, porabi (energetska učinkovitost) in hrupu moč najti na posebni EU oznaki, ki jo mora imeti vsaka nova pnevmatika in je podobna tistim na malih gospodinjskih aparatih.

Nakup novih pnevmatik
Če ste pred nakupom novih pnevmatik, je pred nakupom vsekakor vredno razmisliti o tem, kje in kako se vozite. Ni dvoma, da tako imenovane premijske znamke ponujajo (v glavnem) izdelke brez večjih napak, toda temu primerna je običajno tudi cena.

Če ste na cesti res vsak dan, če je mobilnost nuja in težko sklepate kompromise, potem boste na varni strani z najboljšimi pnevmatikami. V tem primeru si je smiselno pomagati z dobrim testom pnevmatik, ki jih objavljajo evropski avtoklubi, kjer med drugimi sodeluje tudi AMZS. In potem se lahko odločate tudi glede na vaše prioritete – ali vam je bolj pomemben oprijem od števila prevoženih kilometrov ali dajete prednost udobju pred voznimi lastnostmi ali pa je morda najnižja poraba na prvem mestu.

Pri spletnih ponudnikih je treba (ob natančnih in v homologaciji predpisanih dimenzijah) biti pozoren na datum izdelave in na to, da bodo vse štiri pnevmatike z istim datumom izdelave (ali vsaj zelo podobnim). Sicer se zdi samo po sebi umevno pa vendar – pri nakupu bodite pozorni še na indeks obremenitve (t. i. LI, predvsem pri večjih cestnih terencih), pa na hitrostni indeks (večji in močnejši modeli), in če boste večkrat na visokogorskih smučiščih – tudi na piktogram gore s snežinko.

In spet – sodobne zimske pnevmatike, posebno še omenjene s piktogramom 3PMSF so res zmogljive, vendar ne vsemogočne. Zato so kvalitetne verige še vedno priporočljive, na določenih hribovskih in gorskih cestah pa občasno celo obvezne (okrogel znak s kolesom in verigo na modri podlagi)!

Kaj pa celoletne pnevmatike (oznaka All season)
Sploh zadnja leta postajajo vse bolj popularne tudi celoletne ali vseletne pnevmatike, ki jih v tujini označujejo z oznako All season. To je tudi razred, ki se najbolj propulzivno razvija. Vseletne pnevmatike imajo sicer oznako M+S, tako da tudi formalno ustrezajo dikciji zakona. To je zagotovo rešitev za voznike, ki niso vsak dan na cesti, prevozijo omejeno število kilometrov, v glavnem v urbanih in priurbanih območjih in se lahko v času ekstremnih razmerah tudi odpovejo vožnji. Seveda pa gre za kompromis, ki ni najboljši ne v trdi zimi – ne v vročem poletju. In to velja imeti v mislih ob odločitvi. Zato pri Agenciji za varnost prometa tovrstne pnevmatike priporočamo – s pomislekom, da pri varnosti ne bi smelo biti kompromisov.

Starost pnevmatik
To je zagotovo eden ključnih dejavnikov pri izbiri in odločitvi o nakupu novih. Proizvajalci v glavnem trdijo, da naj bi ustrezno skladiščena in vožena pnevmatika ponujala ustrezno kvaliteto (če seveda temu ustreza tudi globina profila) vsaj sedem do osem let. Starost, ko pnevmatika ni več primerna za varno rabo, pa je deset let. V tem času pride do sprememb v sestavinah gumene zmesi, predvsem pa iz nje izhlapi večina tako imenovanih mehčalcev, ki skrbijo za elastičnost in prilagodljivost podlagi. Starost pnevmatike lahko preverite na bočnici, kjer štirimestna številka označuje teden izdelave in leto (npr. 2224 – 22. teden leta 2024).