27. maja 2024

Tehnokrat

Moč tehnologije.

Z e-skiroji je križ

3 min read

Ljubljana, izpitni center Ljubljana. Dogodek ob zacetku prve nacionalne preventivne akcije za varnost voznikov e-skirojev, ki ga je pripravila Agencija za varnost prometa v sodelovanju s policijo, UKC Ljubljana in videoustvarjalcem Jozetom Robeznikom.

Tako vsaj ugotavljajo nekateri uporabniki, ki se znajdejo na tleh, in v Agenciji za varnost prometa (AVP). Prav zato v tem tednu, vse do 9. aprila, poteka nacionalna preventivna akcija za večjo varnost voznikov e-skirojev. AVP in Zavod Vozim, ki je nacionalni koordinator Evropske listine o varnosti v cestnem prometu, sta danes v Ljubljani izvedla mednarodno konferenco Prihodnost e-skirojev v Sloveniji. Vzpon tega načina prevoza, skupaj s spremembami v sektorju mikromobilnosti predstavlja nove izzive za oblikovalce politik. Tudi v luči nedavne prepovedi rabe teh prevoznih sredstev v Parizu.

E-skiroji so sicer vse bolj razširjeni, toda že več let zapored podatki kažejo, da ne sodijo med najbolj varna prevozna sredstva. Vse težje so namreč posledice prometnih nesreč z njihovo udeležbo. Lani sta v prometnih nesrečah z e-skirojem umrla dva voznika e-skiroja, oba sta bila samoudeležena, nobeden od njiju ni imel zaščitne čelade. Strmo narašča tudi število hudo in lažje poškodovanih, v letu 2022 je bilo vseh poškodb 196, to je še enkrat več kot leto poprej. Lani je policija ugotovila 727 prekrškov, med katerimi prevladujejo nepravilna stran/smer vožnje in neprilagojena hitrost, pa tudi neuporaba čelade, neupoštevanje pravila o prednosti, rdeče luči, uporaba mobitela in slušalk, pa tudi nepravilnosti na vozilu. Do začetka letošnjega aprila je bilo zabeleženih že 25 prometnih nesreč z udeležbo voznika e-skiroja.

Mag. Simona Felser, v. d. direktorja Agencije za varnost prometa, je uvodoma poudarila: E-skiroji so vse bolj razširjeni, toda že več let zapored podatki kažejo, da ne sodijo med najbolj varna prevozna sredstva. Prometnih nesreč z njihovo udeležbo je namreč vse več, najpogosteje pa so povzročitelji prav vozniki e-skirojev sami. Ta delež celo narašča, saj so bili vozniki e-skirojev v letu 2021 sami odgovorni za 61 odstotkov vseh prometnih nesreč, lani pa že za 66 odstotkov. Od septembra 2019, odkar Policija beleži statistiko, do začetka letošnjega aprila, torej v treh letih in pol, je bilo na slovenskih cestah že več kot 430 nesreč z udeležbo voznikov e-skirojev. V letu 2022 jih je bilo že 231. Glavnina nesreč, skoraj 87 %, je zabeležena v naseljih. Med vzroki prevladuje neprilagojena hitrost, tovrstnih nesreč je bilo za tretjino, pogosto je vzrok tudi nepravilna stran ali smer vožnje ter neupoštevanje pravila o prednosti. Največ povzročiteljev je bilo v starosti od 18 do 44 let, zaskrbljujoče pa je, da je bilo sedem povzročiteljev tudi v starosti do 14 let in 15 povzročiteljev v starosti do 17 let. Na tem mestu zato apel k premisleku o dvigu starostne meje za vožnjo e-skiroja. Nedavno je Evropski svet za varnost v prometu predlagal najnižjo starost voznika e-skiroja 16 let ali omejitev v skladu s starostjo za vožnjo mopeda. Prav to je Agencija za varnost prometa predlagala že pred leti, saj naša nacionalna zakonodaja predpisuje, da lahko oseba vozniški izpit za kolo z motorjem oz. moped opravi pri 15 letih. E-skiro je namreč láhko motorno vozilo in ne igrača.«

Ljubljana, izpitni center Ljubljana. Dogodek ob zacetku prve nacionalne preventivne akcije za varnost voznikov e-skirojev, ki ga je pripravila Agencija za varnost prometa v sodelovanju s policijo, UKC Ljubljana in videoustvarjalcem Jozetom Robeznikom.

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja

This site uses Akismet to reduce spam. Learn how your comment data is processed.

Copyright © Tehnokrat | Vse pravice pridržane. | Newsphere by AF themes.