Veliki test pogonov SSD vseh vrst

Si želite, da bi vaš računalnik deloval hitreje? Morebiti potrebuje le pravi pogon SSD.

Precejkrat me kličejo prijatelji in znanci ter me povprašajo po nasvetih glede nakupa osebnega ali prenosnega računalnika. Ko jih povprašam po razlogih menjave, sta pogosto v ospredju prav hitrost oziroma odzivnost delovanja. To pa je rešljivo tudi brez dragega nakupa, z relativno preprostim posegom – posodobitvijo/nadgradnjo medija za hrambo podatkov. Nasvet je banalno preprost: namesto trdega diska izberite pogon SSD. Tudi če pogon SSD vaš (stari) računalnik že premore, vas utegne razvoj tehnologije presenetiti – v zadnjih par letih so namreč najboljši pogoni SSD postali 10-krat hitrejši. In to vsekakor je razlika, ki jo občutite v praksi.

Prav zato sem se odločil, da vam s praktičnim preizkusom predstavim, kaj zmorejo današnji pogoni SSD. Ker sem želel, da bo primerjava kar se da reprezentativna, sem si izposodil različne modele le enega proizvajalca – družbe Samsung. Pošteno povedano – razlike med pogoni SSD niso prav velike, če je v njih vgrajena ista ali pa zelo podobna strojna oprema. Vendarle v ohišju najdemo le krmilnik (ta je najpomembnejši) in flash pomnilnik (za domačo rabo njegova »pasma« ni prav pomembna).

Pa poglejmo, kaj sem »nabral« … in kako so se pogoni SSD na testu odrezali.

Samsung 870 EVO (500 GB)

Najprej sem vpregel najcenejši pogon na preizkusu, ki obenem sodi tudi med najbolj prodajane na trgu, Samsungovo družino 870 EVO. Korejski proizvajalec se rad pohvali, da je pogon 870 EVO je idealna izbira za splošno in (pol)profesionalno uporabo, kar utegne celo držati.

Gre za pogon z vodilom SATA, torej je že na račun uporabljenega vodila navzgor omejen s teoretičnimi 600 MB/s (česar v praksi še nisem doživel, pa pogone preizkušam vrsto let) prenosa podatkov. Samsung 870 EVO ima vgrajen pomnilnik tipa V-NAND TLC in krmilnik Samsung MKX, ki mu omogočata doseganje hitrosti zaporednega branja in pisanja 560 oziroma 530 MB/s. Z uporabo precej razkošno odmerjenega pomnilnika SLC kot predpomnilnika ter tehnologije Intelligent TurboWrite ta pogon presenetljivo dolgo ohranja najvišjo raven zmogljivosti. Pri cenejših pogonih namreč zmogljivost znatno upade, ko pogonu zmanjka »vgrajenega pomnilnika«, tega je običajno za 512 MB pa vse do 4 GB (!). A to bodo opazili le zahtevni uporabniki, ki imajo opravka z ogromnimi datotekami – npr. urejanje video posnetkov, medtem ko se bodo vsem ostalim aplikacije in igre še vedno naložile zelo hitro.

Kako se 870 EVO obnese v praksi? Na kratko: kot oglaševano, kar je zelo pohvalno.

Samsung obenem navaja, da je pogon okoli tretjino hitrejši od predhodne generacije (860 EVO), torej veste, vsaj kakšnega pospeška si lahko obetate, če boste nanj presedlali s kakšnega starejšega pogona SSD. Za tretjino je izboljšana tudi vzdržljivost pogona, ki naj bi tako v svoji življenjski dobi zmogel kar 300 TB (terabajtov) prepisov podatkov. 5-letna garancija kaže na to, da tudi proizvajalec v svoj izdelek niti malo ne dvomi.

Samsung 870 QVO (2 TB)

Čeprav so tudi ob modelu 870 QVC zapisane enake številke glede zmogljivosti, pa gre za drugačno pasmo pogona. Drži, še vedno uporablja vodilo SATA in mora pristati na vse njegove omejitve, toda QVO je popolnoma drugačna zver. Uporablja namreč drugo generacijo štirinivojskih pomnilniških celic QVC, s katerimi lahko doseže izjemno kapaciteto hrambe podatkov. Preizkusil sem model zmogljivosti 2 TB, v ponudbi pa je celo pogon, ki zmore shraniti kar 8 TB podatkov s čimer je resen konkurent tudi klasičnim trdim diskom. Tudi trpežnost pogona je zgledna – deklariranih 720 TB prepisanih podatkov zagotavlja miren spanec.

Seveda tudi 870 QVO zagotavlja znatno izboljšanje hitrosti naključnega branja v primerjavi s povprečnimi pogoni SSD na vodilu SATA, kar omogoča izboljšano uporabniško izkušnjo pri večopravilnosti, brskanju po spletu ali zgolj zagonu računalnika. Njegova odlika pa je brez dvoma velika kapaciteta hrambe, a po relativno razumni ceni.

Samsung 980 (1 TB)

Sodobne naprave so seveda vse tanjše, zato je marsikdaj tudi tipična debelina pogonov SSD na vodilu SATA (ta znaša 7 milimetrov), lahko ovira. Ovira pa je bilo tudi samo vodilo, saj smo si uporabniki želeli terabajtnih hitrosti. In jih tudi dobili.

Nove generacije pogonov SSD temeljijo na vodilu NVMe, ki ga najdemo tako v osebnih kot prenosnih računalnikih. Njegova glavna odlika je, da odpravlja hitrostno ozko grlo, obenem pa tudi znatno zmanjša velikost pogonov SSD. Ti so zdaj navzven zelo podobni pomnilniškim modulom, saj so na voljo v obliki 22 mm širokega tiskanega vezja (navadno dolžine 80 mm), na katerem najdemo drobcen krmilnik in par parov pomnilniških čipov.

Lani je tako Samsung splavil novo generacijo pogonov SSD, ki je dobila oznako 980. Prva generacija vodila NVMe pa je odklenila njihov potencial, saj je vodilo zmožno pretočiti 6-krat več podatkov kot vodilo SATA. In Samsung se je že s prvim modelom zelo približal omejitvam vodila NVMe, saj pogon 980 obljublja in dostavi do 3500 MB/s hitrosti ob branju in do 3000 MB/s ob zapisovanju podatkov. Tudi vrednost IOPS, ki laično opiše, kako dobro se pogon znajde pod visoko obremenitvijo – veliko število zahtev za branje in pisanje – z vrednostjo 500.000, ki je več kot 5-krat višja kot pri pogonih SSD iz družine 870, dokazuje, da je te pogone zelo težko spraviti na kolena (beri: upočasniti).

Tehnologija HMB (Host Memory Buffer) namreč pogon SSD neposredno poveže s pomnilnikom procesorja in tako odpravi številna ozka grla. Preizkušeni Samsung 980 je potrdil navedbe proizvajalca in narisal nasmešek na moj obraz – računalnik je postal občutno odzivnejši. Kako tudi ne bi, če pa so se prenosi podatkov opravili 5- do 6-krat hitreje, kar se vsekakor pozna v praksi.

Samsung 980 PRO (1 TB)

Zato pa sem s še toliko večjim zanimanjem vpregel pogon 980 PRO. Ta se od »žlahtnika« loči predvsem po tem, da izkorišča že novo različico vodila NVMe, in sicer PCIe reže 4.0, ki so meje prenosa podatkov prestavile še višje (omogočajo še enkrat višjo prepustnost). In, kot mi je do tega trenutka že postalo jasno, je Samsung znova povil pogon, ki pokaže, kaj zna.

Samsung 980 PRO je »pošastno« hiter pogon. Hitrosti branja in zapisovanja podatkov pa se spogledujejo z vrednostma 7.000 oziroma 5.000 MB/s, tudi vrednost IOPS se ustavi pri tisočici. Kapo dol. To je pogon za profesionalne uporabnike, npr. ljudi, ki montirajo video posnetke ločljivosti 4K ali celo 8K in želijo, da so podatkovno zahtevne naloge kar najhitreje opravljene. Čez palec je pogon kar 12-krat hitrejši od pogonov na vodilu SATA.

Poleg cene pa ima še eno slabšo plat. Ker je uporabljen pomnilnik V-NAND zelo drag, je pogon na voljo le v kapacitetah 250 GB, 500 GB in 1 TB, višjih pač ni. Pardon, ima še drugo slabšo plat. Za poln izkoristek zmogljivosti boste morali kupiti novejši računalnik, tak, ki bo premogel osnovno plošče z vmesnikom NVMe PCIe 4.0. Žal ta ne bo poceni …

Samsung 990 PRO (1 TB)

In ko sem ravno zaključil preizkus pogonov SSD sem s strani Samsungove agencije prejel še klic, da so ravno dobili povsem svež testni primerek novega pogona 990 PRO. Kako le bi se mu lahko odrekel?!

Tehnično je pogon 990 PRO zelo soroden modelu 980 PRO, a da upraviči novo ime in višjo ceno, je nekoliko hitrejši. A ne toliko, kot bi pričakovali. Inženirjem je uspelo hitrosti branja in pisanja prignati skoraj do kombinacije 7.500/7.000 MB/s, prenovljen krmilnik pa najbolj blesti pri odzivnosti – število operacij (IOPS) je naraslo na okoli 1.500.000 – in predvsem varčnosti – Samsung navaja da 990 PRO porabi za polovico manj energije kot 980 PRO! Pogon se – podobno kot drugi pogoni z vodilom NVMe – pošteno segreva, zato pridejo priložena hladilna rebra še kako prav.

So pa inženirji tokrat uporabi TLC pomnilnik, kar pomeni, da jim je uspelo dvigniti tudi kapaciteto pogona. Model 990 PRO se namreč začne z zmogljivostjo 1 TB, na vrhu ponudbe pa je pregrešno draga različica z zmožnostjo hrambe 4 TB podatkov. Tudi vzdržljivost slednje je skrajno impresivna – 2400 TB podatkov lahko prepiše preden se bo začel krmilnik pritoževati nad izrabljenostjo celic.

Kar obljubljajo, zvečine tudi dostavijo

Kaj reči za konec? Osebno me veseli predvsem dejstvo, da so hitrosti, ki jih navaja proizvajalec dosegljive v praksi. V preteklosti namreč temu ni bilo tako, oziroma so bile hitrosti dosegljive le v redkih testnih programih in le za drobec časa! Zato je danes odločitev za nakup pogona SSD toliko bolj smotrna in lažja.

So vam sekunde v življenju pomembne? Kaj pa minute? Ure? No, naj vam zaupam, da se sekunde sestavijo v minute, te pa v ure in celo dneve. Sem izračunal, koliko časa mi bo v življenju prihranil pogon SSD? Nisem. Vem pa, da številka ne bi bila zanemarljiva!

Za vse nejeverne Tomaže pa ta primerjava: sodobna igra Forspoken dodobra preizkusi zmogljivosti pogona, na katerem je shranjena. Samsung 990 PRO za nalaganje zemljevida v omenjeni igri potrebuje manj kot sekundo, 980 PRO približno sekundo, medtem ko SATA pogon SSD potrebuje štiri sekunde in klasični trdi disk (HDD) kar 28 sekund. Razlika je očitna.

Vsem, ki ste se prebili do konca tokratnega zapisa, želim odzivne računalnike!