Tehnokratko: Samsung 65QN90F

Samsung že dolgo vztraja na osvetlitvi mini LED in matrikah QLED v svojih televizorjih. Tehnologijo je prignal res daleč. Zato sem preveril, kako se obnese letošnji 65-palčni televizor z oznako QN90F.

Kaj: pametni televizor z matriko Neo QLED

Dober televizor, ki želi upravičiti višjo ceno od tekmecev s podobnimi zaslonskimi tehnologijami.

Umestitev: višji cenovni razred

Samsungov najbolj premijski »LCD« televizor ločljivosti 4K letos stane več kot dva tisočaka. 2.199 evrov za 65-palčni televizor? Ne, cena ni ugodna.

Mere in teža

Zunanje mere televizorja kakopak določa njegova diagonala, ki je v primeru testiranega modela znašala 65 palcev ali nam vsem bolj domačih 165 cm. V bistvu sem pričakoval bolj masiven in težak televizor, a bil pozitivno presenečen nad njegovimi tankimi merami. Seveda pa ne pričakujte vitkosti, ki jo omogočajo OLED-televizorji. Pohvala pa za odločitev, da je elektronika vgrajena v televizor in ne kot pri nekaterih premijskih modelih tega proizvajalca v ločeni škatli (t. i. One Connect Box).

Slika

Prvi vtis o sliki je dober, a ne odličen. Ne, petice ali desetice so rezervirane za televizorje z OLED-tehnologijo, ne glede na to, kaj želijo prodati tržniki in prodajalci v trgovinah. Mini LED in QLED pač nista in nikoli ne bosta »OLED-killerja«, kot sem že večkrat slišal. Kdor ne verjame, naj postavi dva taka televizorja enega ob drugega.

Posvetimo se testnemu primerku. Slika je dobra, televizor podpira veliko slikovnih načinov, zato je moč prikaz slike prilagoditi različnim vsebinam. Privzeti način »standard« je za moj okus močno presvetel (svetlost je nastavljena/navita kar na 48/50), kar s seboj prinese presvetle oziroma sprane barve. Precej bolje se pri ogledu video vsebin obneseta načina »film« ter »filmmaker«, ki naredita barve bolj pristne.

Televizor se glede na pretekle modele (po)hvali z novejšo in učinkovitejšo prevleko proti bleščanju, ki se resnično dobro obnese. Odsevov, tudi če ga izpostavimo sončni svetlobi, je res malo. Matrika je »pasme« VA, v kombinaciji s tehnologijo kvantnih pik in več sto področji LED-sijalk pa postreže s precej posrečeno sliko, sploh če je deležen vsebin v kinotečnem zapisu, po možnosti posnetki v tehniki HDR. Televizor podpira HDR10+, kjer tudi pokaže vse, kar zna, edina zamera pri sliki je odsotnost podpore tehnologiji Dolby Vision.

Osebno sem manj navdušen nad nastavitvami slikovnega procesorja Samsung NQ4 AI Gen3, saj se cel čas preizkusa nisem mogel znebiti občutka, da naredi nekoliko izumetničeno sliko (primeri so v fotografijah), zato sem njegovo pomoč pri obdelavi virov slike najraje izklopil. Slika je ločljivosti 4K, a televizor tudi vire nižje ločljivosti solidno nadgradi, da niso preveč zrnati (morajo pa biti vsaj ločljivosti HD/720p, da je rezultat dober).

Zvok

Od tankih televizorjev ne gre pričakovati bogatega zvoka, zato sam že dolgo priporočam nakup dodatne zvočne police. Tudi v primeru testiranega Samsungovega orjaka. Pa ne zaradi same glasnosti, ta je dovolj dobra, ampak občutek sem imel, kot da je zvok ujet v ohišju televizorja, prav nič prijeten ali poln ni zvenel. Ne v filmih, ne v tv oddajah, ne pri predvajanju glasbe. Skratka, zvok je v najboljšem primeru malenkost podpovprečen, kar je v tem cenovnem razredu nesprejemljivo.

Platforma / programska oprema

Tu presenečenj ni, Samsung že dolga leta stavi na lasten operacijski sistem Tizen. Ta je vsem uporabnikom Samsung televizorjev že domač, pa tudi vsi drugi ne bi smeli imeti težav, saj je uporabniški vmesnik precej intuitiven – kaj hitro bomo našli in zagnali aplikacije ali vsebine, ki jih želimo gledati. Nameščene so vse bolj priljubljene aplikacije za pretočne vsebine, tudi nekaj slovenskih je med njimi, hvalo pa si zasluži tudi Samsung TV Plus, ki premore obilo brezplačnih vsebin. Le slovenski prevodi v vmesniku bi potrebovali nekaj piljenja.

Sem bil pa tokrat šokiran nad slabostmi večpredstavnostnega predvajalnika – ta ni želel predvajati precej sodobnih večpredstavnih datotek, za nameček pa mi je še »pokvaril« dva USB-ključka. Mogoče je šlo le za hibo testnega televizorja, toda grenak priokus ostaja.

Daljinec

Daljinec je presenetljivo majhen, pravzaprav je skoraj identičen daljincu, ki sem ga prejel poleg Samsungovega računalniškega monitorja – edina razlika je, da tv-daljinec premore še sončne celice na hrbtni strani in se tako lahko sam polni (čeprav ima še vedno nameščen USB-C priključek za polnjenje). Uporabniki, vajeni velikih daljincev z obilo tipkami, bodo šokirani nad asketsko bero gumbov, a z nekaj vaje bodo ugotovili, da jih več pri vsakdanji rabi sploh ne rabijo. Osebno me je glede majhne velikosti daljinca motilo predvsem to, da zlahka zleze v kakšno režo na kavču in ga potem lahko iščem dlje časa …

Končna sodba

Televizor Samsung 65QN90F me ni prepričal. Ja, je Samsung. Je velik, 65-palčna diagonala je impresivna. A za tak denar jaz pričakujem precej boljši televizor, saj tekmeci ne sedijo križem rok. Mogoče ga dočakam prihodnje leto.

Plusi:
+ dobra in svetla slika
+ dostop do aplikacij in video vsebin

Minusi:
– cena
– odsotnost tehnologije Dolby Vision
– podpovprečen zvok

Skupna ocena: 7/10