NFT: digitalne sličice ali umetnine?

Nakup digitalnega blaga bi moral biti tako preprost kot nakup majice s kratkimi rokavi ali prehranskega dopolnila v e-trgovini, kjer nakup lahko opravimo skoraj dobesedno z enim klikom – in to je to. No, digitalne umetnine, t. i. žetoni NFT, še niso na tem nivoju, so mu pa vsak dan bližje.

Miran Varga

Glede na to, da prebirate vsebino na tem portalu, potem ste zelo verjetno že naleteli na kratico NFT.  Niste? Kdo ali kaj je NFT? Raztegnjena kratica v angleškem jeziku zveni takole »non-fungible token« oziroma poenostavljeno poslovenjeno kot »nezamenljivi žeton«. NFT je lahko karkoli: digitalna slika, video ali zvočni zapis ipd., pač digitalna vsebina, katere posebnost je ta, da je edinstvena, edina svoje vrste. Nekakšna digitalna umetnina torej. S to razliko, da se od analognih umetniških del (in vrednostnih papirjev), jasno loči po tem, da jo spremlja še aktivno potrdilo – ne le o vsebini, temveč tudi trenutnem lastniku. To je zapisano v verigi podatkovnih blokov, nekakšni neizbrisljivi digitalni knjigi, kjer lahko preverimo lastništvo. In kot analognim umetninam se tudi digitalnim inačicam vrednost s časom spreminja. Lahko raste ali pada, odvisno predvsem od interesentov oziroma povpraševanja. Ker so NFT-ji šele v povojih, je trenutno zelo prisotna t. i. špekulativna narava in cene zelo nihajo. Torej je moč z njimi obogateti ali pa se opeči …

Kako do digitalnih umetnin?

Bi si radi lastili edinstveno digitalno sličico, zvočni ali video posnetek? Malo se boste morali potruditi. Če želite danes kupiti NFT – torej digitalno umetniško delo – postopek večinoma ni ravno enostaven in do uporabnika prijazen, saj od vas zahteva, da najprej ustvarite (beri: odprete) kripto denarnico, kupite kripto valuto, ki jo boste na ustrezni spletni tržnici porabili nakup žetona NFT.

Drži, navdušenci nad kriptovalutami so teh postopkov (na)vajeni, toda za večino ostalih ljudi to ni preprosto, niti intuitivno. Sam menim, da bi veljalo te postopke poenostaviti, šele takrat bodo NFT-ji postali dostopni vsakomur.

Če pogledamo trenutno krajino NFT-jev, lahko ugotovimo, da so levji delež teh digitalnih dobrin/umetnin ustvarili glasbeniki, umetniki in založniki video iger. Poenostavitev dostopa do NFT-jev pa bi v svet edinstvenih digitalnih vsebin pripeljala še več ustvarjalcev in kaj lahko sprožila celo naslednjo evolucijo digitalnega poslovanja.

Sam vidim lepo bližnjico že v tem, da t. i. kriptoborze, kakršne so Binance, Coinbase, FTX, Kucoin in druge, prevzamejo še dejavnost tržnic NFT. Ali pa bomo morebiti priča vzponu povsem novih NFT-tržnic, kakršna je Open Sea. Lepota NFT-jev je predvsem v tem, da ustvarjalci lastništva svojih vsebin ne predajo platformam, temveč neposredno kupcu, ki je za njihovo delo odštel zahtevan znesek. Lastništvo pa se zapiše v že omenjeno neizbrisljivo digitalno knjigo.

Do digitalne umetnine s plačilno kartico?

NFT-je se pogosto povezuje tudi z naslednjim svetovnim spletom t. i. Web3. A obilica platform, na katerih bodo digitalne umetnine naprodaj, je le en del enačbe. Bolj kot sama tehnološka zmogljivost ali pa grafična prijaznost platforme bo, po mojem skromnem mnenju, odločilen dejavnik uspeha predvsem poenostavljen nakupni proces. Zelo podobno, če ne kar identično trenutnim spletnim trgovinam. Samo vprašajte spletne trgovce, koliko spletnih košaric ostane neplačanih prav zato, ker ne znajo do obisti poenostaviti procesa plačila.

Kdaj bomo NFT-je kupovali (in prodajali) vsi? Takrat, ko bomo to lahko počeli s plačilnimi karticami. Da se v tej smeri vendarle nekaj dogaja, kaže poletna raziskava podjetja Mastercard. To je izvedlo za naše razmere nepredstavljivo raziskavo digitalnega plačilnega okolja, pri čemer je anketiral kar 45.000 ljudi (da, 45 tisoč!!) v 40 državah. Pri tem so raziskovalci ugotovili, da se kar 45 odstotkov ljudi zanima za nakup žetonov NFT ali pa je nakup že opravilo (v ZDA, da ne bo pomote). Polovica vprašanih je izpostavila, da bi želela večjo prilagodljivost, torej prav to, o čemer govorim tudi sam: da bi lahko kupovali NFT-je z debetnimi ali kreditnimi karticami. Velja seveda tudi obratno – med anketiranci, ki si (že) lastijo kriptovalute, jih večina pogreša možnost, da bi kriptokovance porabili za vsakodnevne nakupe.

Kjer je dim, je tudi ogenj. Maja letos je Mastercard prijavil več kot ducat patentov NFT, povezanih z metaverzumom, pri ameriškem patentnem uradu. Visa je prav tako v začetku tega leta napovedala uvedbo lastnega programa za ustvarjanje NFT-jev za podporo neodvisnim umetnikom in pomoč malim podjetjem pri povečanju njihovih prihodkov s tehnologijo NFT.

Dve izmed največjih omrežij za obdelavo plačil na svetu torej spodbujata množično sprejemanje kriptovalut in NFT, zato bi lahko bili pravi katalizator in odskočna deska uporabnikov v svet digitalnih umetnin.

Za miren spanec
Laično javnost ob omembi najrazličnejših žetonov in kriptovalut najbolj skrbi vidik varnosti. V svetu kriptovalut pogosto kaj ukradejo, zlorabijo. Tudi zato je zaupanje v te tehnologije in platforme manjše, kot bi lahko bilo. Če pa bodo na to »sceno« vstopili velikani iz sveta plačilnega prometa, bo postalo jasno, da gre zares. Pričakovati je, da bodo uporabljali ista orodja za kibernetsko varnost in odkrivanje ter preprečevanje prevar, torej bo svet NFT-jev malodane čez noč postal še bistveno varnejši, kar mu bo omogočilo nadaljnjo rast, uporabnikom pa miren spanec.

Že imate svojo edinstveno digitalno umetnino?