Mularija na “netu” po 7 ur dnevno

Da, prav ste prebrali. Mednarodna raziskava Digitalno življenje otrok v času korone ugotavlja, da so mladi v času prvega zaprtja države na spletu v povprečju preživeli kar 7 ur na dan.

Namen mednarodne raziskave Digitalno življenje otrok v času korone (Kids’ Digital Lives in Covid-19 Times) je bil proučiti spremembe otrokovega digitalnega udejstvovanja v času epidemije Covida-19, s poudarkom na otrokovi spletni varnosti in blagostanju. V raziskavi je sodelovalo enajst evropskih držav, v Sloveniji pa je zajemala kvalitativno študijo z otroki od 6. do 12. leta in kvantitativno študijo z mladostniki od 11. do 18. leta. Raziskavo je vodila izr. prof. dr. Bojana Lobe s Centra za metodologijo in informatiko, Fakulteta za družbene vede, Univerza v Ljubljani, ki je predstavila ključne ugotovitve raziskave: »V raziskavi Digitalno življenje otrok v času korone je sodelovalo 11 evropskih držav, v vsaki približno 500 staršev in njihovih otrok. Otroke smo spraševali o uporabi naprav, spletnih aktivnostih, veščinah in izkušnjah s šolanjem na daljavo, starše pa o načinih posredovanja pri uporabi tehnologij. Sklop vprašanj smo posvetili tudi blagostanju in splošnemu psihofizičnemu stanju. Eden izmed bolj izstopajočih izsledkov raziskave je, da so mladi v času prvega zaprtja države za zasloni preživeli dvakrat več časa kot običajno«.

Ugotovitve raziskave je po njenih besedah težko primerjati z raziskavami, ki so bile narejene pred leti, saj se je uporaba tehnologije v tem obdobju popolnoma spremenila, ampak tako tveganja kot priložnosti skozi leta naraščajo, skladno s povečevanjem digitalnega izobilja. Naslednja poročila raziskave KidiCoti za Slovenijo se bodo osredotočala na posebne tematike znotraj raziskave, na primer izkušnje staršev v tem obdobju, izkušnje s šolanjem na daljavo, blagostanje otrok.

Občutno povečana uporaba spleta je prinesla tudi več tveganj
V času prvega zaprtja države in šolanja na daljavo v 2020 so mladi v Sloveniji v tipičnem delovnem dnevu v povprečju na spletu ali ob uporabi digitalnih tehnologij preživeli 7 ur na dan. Za primerjavo, povprečni čas uporabe spleta na dan, izmerjen leta 2018 med evropskimi otroci in mladimi, je znašal približno 120 minut. Ob tem so se otroci in mladi na spletu pogosteje kot prej srečevali z neprijetnimi vsebinami. Na evropskem nivoju je o porastu tovrstnih vsebin poročalo 40 % mladostnikov, od tega najmanj pri nas, 14 %. Posebej izstopajoč je bil porast tveganih vsebin, ki jih ustvarjajo uporabniki sami. Raziskava je pokazala, da ima več kot polovica otrok izkušnje s tovrstnimi vsebinami, četrtina pa jih je poročala, da se je v času zaprtja z njimi srečevala pogosteje kot prej. Najpogostejša neželena vsebina, s katero se na spletu srečujejo slovenski otroci so sovražni govor, krvave ali nasilne vsebine, vsebine o ekstremni izgubi telesne teže ali splošne neprijetne vsebine. Glede na raziskavo se slovenski mladi v povprečju v primerjavi z ostalimi evropskimi mladoletniki redkeje srečujejo z neprijetnimi vsebinami na spletu.

Mladi vedo, da na spletu preživijo preveč časa, a se s tem neuspešno soočajo
Veliki večini mladih v Sloveniji se je v času zaprtja države zaradi epidemije zdelo, da internetu in digitalnim napravam posvetijo preveč časa (89,7 %), kar 80 % od tega pa je ta čas neuspešno poskušalo skrajšati. Tudi starše je ukvarjanje z digitalnimi vsebinami skrbelo bolj kot prej, zaradi česar so se pogosteje z otroki pogovarjali o tem, kaj ti počnejo na spletu, večina izmed njih pa je tudi proaktivno omejevala dostop do neprimernih vsebin.

Omenjena raziskava je razkrila, da je skoraj polovica otrok v Sloveniji zaradi interneta že kdaj opustila redno prehranjevanje in spanje. O tveganjih za zdravje in počutje posameznikov, je na dogodku opozoril tudi Rok Gumzej, svetovalec pri podjetju Logout, Centru za pomoč pri prekomerni rabi interneta: »Prekomerna uporaba spleta ima resne psihofizične posledice, kot so pomanjkanje spanja, glavoboli in tesnoba. Mladim je prisotnost v spletnem prostoru izjemno pomembna, saj v njem dobijo potrditev, izziv, sklepajo prijateljstva … Odrasli moramo skozi pogovor ugotoviti, zaradi česa jim je splet tako pomemben, in poskušati to potrebo nasloviti na drug način. Poleg pogovora je pomemben tudi zgled, saj pogosto opažamo, da je tudi staršem v domačem okolju težko odložiti telefon in druge naprave«.

A1 Slovenija svoje družbeno odgovorne aktivnosti usmerja v digitalno izobraževanje otrok
Kot ponudnik celovitih komunikacijskih rešitev je A1 Slovenija zavezan k ustvarjanju rešitev, ki bogatijo življenja uporabnikov v digitalnem svetu, pri tem pa je zagotavljanje varne uporabe njihovih storitev med najpomembnejšimi prioritetami. Podjetje je zavezano k ambicioznim okoljskim, družbenim in upravljavskim ciljem, zapisanim v strategiji ESG. Na ravni skupine A1 Telekom Austria so si do leta 2023 zadali cilj, da v digitalno izobraževanje vključijo 100.000 ljudi, predvsem otrok in mladostnikov, ter jih opogumijo in usposobijo za aktivno oblikovanje digitalnih svetov.

»V A1 Slovenija se zavedamo, da kot ponudnik internetnih storitev nosimo tudi odgovornost za reševanje izzivov, ki jih ta prinaša. Tudi sam sem starš, zato razumem skrb zaradi pretirane uporabe digitalnih tehnologij med mladimi in vseh nevarnosti, ki ob tem pretijo na njih. Internet in tehnologija sta stalnica v življenju naših otrok, zato je naša naloga, da jih izobrazimo o varni rabi in se z njimi pogovarjamo o morebitnih pasteh. S tem v mislih smo v A1 Slovenija v sodelovanju z zavodom Varni internet razvili izobraževalne vsebine Spletne brihte, v katere želimo do leta 2023 vključili 12.000 slovenskih osnovnošolcev. Na brezplačnih doživetjih, ki jih izvajamo po osnovnih šolah iz manjših krajev, otroci pridobijo potrebne veščine in spretnosti za varno rabo interneta. Odzivi otrok, učiteljev in staršev do zdaj so izredno pozitivni,« je povedal Dejan Turk, predsednik uprave A1 Slovenija in A1 Srbija.