Galaxy Note9 je bolj evolucija kot revolucija

Tresla se je gora, rodila se je miš. Od rušilne moči, s katero naj bi se hvalil Samsungov novi zastavonoša Note9, ni bilo nič. Zaslon je sicer naredil napredek, je pasme AMOLED, 6,4-palčna diagonala pa prikazuje ločljivost 2960 x 1440 pik (gostota 516 ppi). Procesorja bosta dva, ZDA in Evropa bosta uživali v Qualcommovi mišici Snapdragon 845, Azija pa v Samsungovem čipu Exynos 9810, ki se med seboj ločita tudi po vgrajeni grafiki (ARM Mali proti Adreno). Tablifon bo opremljen z bodisi 6 ali 8 GB delovnega pomnilnika, na voljo pa bo v različicah s 128 ali 512 GB prostora za shranjevanje podatkov. Baterija je končno splezala do kapacitete 4000 mAh (prav takšno zmogljivost ima moj 4 leta stari Lenovo Vibe Z2 Pro), po zaslugi velikega zaslona, ki je največji porabnik, pa si Samsung upa suvereno napovedati le enodnevno avtonomijo.

Uporabniki, ki so pričakovali Samsungov odgovor na izgubo fotografskega primata, bodo razočarani. Par hrbtnih kamer še vedno premore le senzorja ločljivosti 12 Megapik in dvoje zaslonk f/1,5 ter f/2,4, izboljšali so le njuno programsko opremo, ki premore kak trik več, vsekakor pa je to daleč od tega, da bi se lahko Korejci in vsi, ki si ga bodo lastili, (po)hvalili z najboljšo mobilno kamero na planetu.

Pohvale si zato zasluži le predelano pisalo S Pen. To podpira modrozobo tehnologijo in se polni takrat, ko je vstavljeno v telefon. Posrečeno. Uporabimo ga lahko tudi kot krmilnik za predvajanje glasbe, video posnetkov ali predstavitev.

Pod črto – v mojih očeh je Galaxy Note9 slab poskus vrnitve na prestol. Sicer je zelo dober tablifon, a nikoli vreden denarja, ki ga zanj želijo operaterji/trgovci. Za osnovno različico 999 za “nabildano” pa kar predrznih 1249 evrov.