Oraclova inovativna jesen

Ne zgodi se prav pogosto, da v ZDA dobiš vstop nekam, kamor nisi niti povabljen. Je le vrsta korakov (in varnostnikov), ki tovrstno »srečo« precej uspešno preprečijo. To jutro temu vendarle ni bilo tako. Na novinarski zajtrk sem zamujal slabih 10 minut. In posledično hitel. Priletim v hotel in že prvemu informacij željnemu osebju velim »Oracle press breakfast«. »Dve nadstropji nižje,« se glasi odgovor. In grem. Ponovim vajo. Ženska očitno sliši le »ss« in me pošlje v »Swiss room«, kjer se ravno pripravlja glavni govorec, da pozdravi občinstvo. Skočim v prvi prost stol in prisluhnem. Ne, nisem na novinarskem zajtrku, temveč na sestanku ključnih partnerjev podjetja Oracle, tema pogovora pa so novosti in inovacije na področju podatkovnih baz, na katerih Oracle pravzaprav gradi svoje poslovanje. Nimam niti ustrezne nalepke z imenom in podjetjem, a nihče več ne preverja, ko si enkrat v sobi, si v sobi.

Tako lahko še pred prvim velikim predavanjem konference JavaOne, ki se zgodi dan prej pred konferenco Oracle Open World, z vami delim par ključnih informacij (podrobneje o njih pa v prihodnjih dneh).

Razvoj podatkovnih baz se ne ustavlja. Oracle gre po poti SAP, saj ima (končno) tudi tehnologijo delovanja v pomnilniku, kar bo znatno pohitrilo izvajanje aplikacij, ki gostujejo lokalno ali v oblaku in uporabljajo Oraclovo podatkovno bazo. Seveda je SAP v določeni prednosti, saj je omenjeno rešitev razvil prej in prednjači predvsem na področju analitike, medtem ko pri Oraclu več posla pričakujejo od strank, ki imajo visoke zahteve glede obdelave transakcijskih podatkov. Kot pomembni stranki sta Schneider Electric, ki beleži med 20- in 30-kratne pohitritve ter (zaenkrat še) neimenovana švicarska banka, ki podatke po novem obdeluje kar 200-krat hitreje (le kaj so počeli prej?!).

Obenem so v Oraclu menda kot eni prvih priznali, da tehnologija izvajanja operacij v pomnilniku vendarle ni vsemogočna in ne more narediti čudežev na vseh področjih. Eno takih so podatkovna skladišča za ogromne (velike) količine podatkov.

Medtem Oracle poleg baze razvija tudi programsko in strojno opremo. Nova generacija procesorjev Sparc (M7 in T7) bo opremljena z vrsto namenskih tehnologij za hitrejšo obdelavo podatkov v podatkovnih bazah.

Že več ur pred Larryjevim (kdo ne pozna Larryja Elisona?) govorom smo tudi izvedeli, da bo po dolgoletnem upiranju vendarle posvojil besedi oblak in veliki podatki (big data). Prav tako Larry ohranja svojo nastrojenost proti konkurentu Salesforce (in njegovim SaaS rešitvam). Sicer pa bo ključno sporočilo njegovega govora bržkone to, da je Oracle že preselil veliko večino svojih aplikacij in rešitev v računalniški oblak, podjetja pa jih lahko uporabljajo tako na lastni lokaciji ali v oblaku ali celo hkrati. Prav tako postaja upravljanje večjega števila različnih podatkovnih baz zelo kompleksna naloga in Oracle jo želi poenostaviti (in na ta način tudi poceniti).

Med »škatlami« pa bo večje pozornosti deležna naprava, poimenovana Zero Data Loss Recovery Appliance. Gre za nekakšen sistem avtomatizirane izdelave (in obnove) varnostnih kopij na steroidih.

Toliko na kratko, več pa v prihodnjih dneh …