Ali razumete »generacijo Z«?

Ne, nič hudega, tudi sam jih ne (v celoti). Jih pa poskušam. Generacija Z je pač samosvoja, drugačna, kot še vsaka generacija do sedaj. A da bomo lažje (so)bivali in (so)delovali s predstavniki generacije Z, velja vedeti naslednje …

Miran Varga

Kdo so pravzaprav predstavniki generacije Z, v tuji literaturi imenovani tudi »zoomerji«? So nasledniki milenijcev, v grobem gre za mlade, rojene med leti 1997 in 2012, večina jih je potomcev predstavnikov generacije X, v katero sodim tudi sam. Kot prvo družbena generacija, ki je v mladosti odraščala z dostopom do interneta in mobilnimi tehnologijami, pripadnike generacije Z pogosto imenujemo tudi »digitalni domorodci«, čeprav – kot bomo ugotovili pozneje – niso nujno digitalno (in funkcionalno) pismeni.

Zakaj na tehnološkem blogu sploh pišem o takšni družbeni temi? Predvsem zato, ker bodo predstavniki generacije Z – nekateri pa že so – kmalu aktivni člani družbe, torej tisti, na katerih bo tudi slonelo gospodarstvo.

Pred kratkim mi je pod roke prišla zanimiva raziskava, ki na moje veselje vključuje tudi anketirance iz Slovenije. Mastercard je namreč objavil rezultate nove raziskave v državah Srednje in Vzhodne Evrope glede stališč in vedenj generacije Z, najmlajše skupine potrošnikov, ki ustvarja prihodnje tržne trende. Ta nekoliko presenetljivo (ali pa tudi ne) razkriva, da mladi kljub svoji globoki vpletenosti v svet digitalnih tehnologij, najbolj cenijo odnose in neposredne stike. Pripadniki generacije Z naslavljajo tudi družbene in okoljske izzive in podobno pričakujejo tudi od blagovnih znamk. Ti vedno povezani in pametni kupci pričakujejo, da bodo nakupi in finančne storitve hitre in priročne. So zelo naklonjeni spletnemu nakupovanju in navdušeni nad mobilnimi brezstičnimi plačili kot tudi mobilnim bančništvom.

A pojdimo lepo po vrsti.

Ljudje in vrednote so pomembnejši od denarja
Čeprav je denar pomemben, pripadniki generacije Z najbolj cenijo odnose z drugimi. Več kot polovica slovenske generacije (55 %), se strinja, da so v življenju pomembnejše stvari kot denar in kot svoje najpomembnejše vrednote izpostavljajo družino (65 %), zdravje (63 %), prijatelje (53 %) in partnerje (42 %). V nasprotju s splošnim mnenjem o tej generaciji, menijo, da nič ne more nadomestiti stikov v živo, 65 % jih želi prosti čas preživljati v družbi (zlasti s prijatelji).

Njihovo spoštovanje teh visokoletečih vrednot se kaže tudi v skrbi za družbena in okoljska vprašanja. Skoraj polovica vseh anketirancev v raziskavi podjetja Mastercard (45 %) donira sredstva različnim fundacijam in nevladnim organizacijam. Več kot tretjina mladih iz držav Srednje in Vzhodne Evrope je vključenih v prostovoljstvo, v Sloveniji celo 39 %.

»Mladi kot pravi idealisti prevzemajo odgovornost za oblikovanje prihodnosti, pri čemer kot pomembne izpostavljajo trenutne okoljske in družbene izzive in zato pričakujejo, da bodo na tem področju aktivna tudi podjetja. Raziskava podjetja Mastercard je pokazala, da generacija Z ceni trajnostna podjetja in da nima zadržkov pred doniranjem,« je dejal Aleš Petejan, vodja marketinga v Mastercard Slovenija.

Cilj: finančna neodvisnost
Všeč mi je podatek, da večina predstavnikov generacije Z cilja na finančno neodvisnost, kar je lep dosežek tako staršev kot šolskega sistema, ki je v zadnjih letih začel vsaj malo pozornosti namenjati tudi finančni pismenosti in osamosvajanju.

Čeprav raziskava podjetja Mastercard potrjuje, da gre še vedno za generacijo, ki finančno močno zanaša na svoje starše, je spodbuden podatek ta, da posamezniki poskušajo diverzificirati vire svojih dohodkov. Medtem ko povprečni mesečni prihodek predstavnika generacije Z iz držav Srednje in Vzhodne Evrope znaša 450 evrov, je povprečni mesečni prihodek slovenskega mladca oziroma mladenke zglednih 702 evra. A kljub temu za vsakega petega (20 %) starši še vedno predstavljajo poglaviten vir sredstev, torej se tudi počutijo odvisne od staršev in je njihova prednostna naloga v bližnji prihodnosti doseganje finančne (in siceršnje) neodvisnosti. Njihovi glavni cilji so tako zaključiti izobraževanje, pridobiti prve poklicne izkušnje in se preseliti na svoje.

Nova generacija zaposlenih
Prvi predstavniki generacije Z že vstopajo na trg delovne sile. Sodeč po Mastercardovi raziskavi jih ima 11 % zaposlitev s krajšim, 23 % pa s polnim delovnim časom. Se pa pri tem tako mladi kot podjetja soočajo z vrsto izzivov.

Mladi so denimo šokirani nad tehnološko zastarelostjo nekaterih delovnih mest ali pa neprilagodljivostjo dela, o neprilagodljivosti svežih kadrov na trgu delovne sile pa poročajo tudi delodajalci. Ti, povsem skladno z ugotovitvami Mastercardove raziskave, poročajo o precej nerealnih pričakovanjih glede dela in plačila zanj. Evropski predstavniki generacije Z želijo zaslužiti med 2.000 in 3.000 evrov na mesec – kar naj bi bilo po njihovem prepričanju dovolj, da si lahko ustvarijo družino, privarčujejo za stanovanje in dopust ali občasno potovanje.

A da bodo oboji zadovoljni (s kompromisom), bo preteklo še veliko vode in časa. Ker zadovoljni zaposleni delajo bolje, bi morala prvi korak narediti podjetja in poskrbeti, da bodo nudila privlačna delovna mesta in okolja. Raba sodobnih tehnologij mora postati samoumevna, pa četudi skladna s trendom BYOD (Bring your own device), ki informatikom po podjetjih sivi lase, saj se na ta način ustvarja veliko različnih naprav in aplikacij, ki jih je treba varovati, z njimi pa tudi ogromno t. i. senčnega IT-ja.

Pametni kupci in popolnoma digitalni
Prva generacija, rojena v dobi vseprisotne dostopnosti spleta, je neločljivo povezana z digitalnim svetom. So redni uporabniki družbenih omrežij, na katerih berejo novice, komunicirajo s prijatelji in sledijo svojim strastem. Mladi slovenski predstavniki so najbolj aktivni na YouTubu (88 %), Instagramu (82 %) in Facebooku (77 %). Kar 68 % sodelujočih iz Slovenije družbene medije uporablja kot glavni vir informacij in navdiha. Dve tretjini slovenskih predstavnikov »gen Z« s svojimi prijatelji vsakodnevno komunicira s pomočjo aplikacij za pošiljanje sporočil. Vsaj enkrat na teden slovenski predstavniki uživajo v digitalni zabavi, in sicer pretakanju glasbe (86 %), filmih (66 %) ali igranju video iger (58 %).

Za to tehnično napredno in vedno povezano generacijo elektronsko poslovanje predstavlja naravno okolje – 69 % jih kupuje prek spleta vsaj enkrat na mesec, pri čemer kupujejo predvsem oblačila (62 %), hrano (44 %) ali izdelke za lepoto in nego (41 %). Po tej plati se skoraj ne ločijo od ostalih državljanov, saj so se v spletnih nakupovalnih košarah Slovencev v preteklih mesecih najpogosteje znašla prav oblačila, obutev in modni dodatki (vir: MasterIndex, junij 2021).

Hkrati so »zoomerji« cenovno zelo ozaveščeni in ljubitelji promocij. 75 % jih pravi, da pred odločitvijo za nakup vedno preverijo ponudbo različnih trgovcev. 81 % pa pred nakupom pogleda, ali je izdelek na voljo po promocijski ceni pri drugem dobavitelju.

Tudi gladka uporabniška izkušnja je zanje nujnega pomena. Za svoje so vzeli digitalno plačevanje, a njihove najbolj priljubljene oblike le-tega se med državami razlikujejo. V Sloveniji 27 % uporabnikov za spletno nakupovanje uporablja debetno kartico, 36 % pa jih za spletna plačila uporablja kreditno kartico. Pri fizičnem nakupovanju mladi najraje izberejo brezgotovinsko plačevanje, ki ponuja udobje in hitrost. Generacija Z želi obenem plačevati s svojo mobilno napravo in mobilna brezstična plačila omogoča prav tehnologija tokenizacije podjetja Mastercard. Medtem ko že 38 % mladih iz celotne CEE regije brezstično plačuje s svojim mobilnim telefonom, je v Sloveniji takšnih le 18 % mladih – zaostanek, ki me kar malce čudi, a sem prepričan, da ga bodo v par letih nadoknadili. Vsaj glede na podatek raziskave MasterIndex iz junija letos, ki je ugotovila, da je skoraj polovica Slovencev (48 %) že vsaj enkrat plačala z mobilnim telefonom. Tudi drug statistični podatek – da ima kar 92 % že odprt svoj bančni račun in s pridom uporablja spletne in mobilne bančne aplikacije – govori temu v prid.

Statistika, ki »tepe« generacijo Z
Čeprav je statistika za generacijo Z še »mlada«, vseeno že kaže več znakov, ki bi nas morali resno skrbeti. Kot že omenjeno, čeprav so posamezniki digitalno zavedni, niso nujno digitalno in funkcionalno pismeni. Zelo veliko mladih danes trpi za odvisnostjo od zaslonov – predvsem mobilnih telefonov, kar kvarljivo vpliva na njihov vid in tudi telesni razvoj. Knjige berejo vse redkeje, kar vpliva tudi na opazno redkejši besednjak posameznikov in šolske ocene.

Statistika še ugotavlja, da v primerjavi s prejšnjimi generacijami člani generacije Z navadno živijo »počasneje« kot njihovi predhodniki, ta »umirjenost« pa se kaže tudi skozi nižjo stopnjo najstniške nosečnosti in redkejšega uživanja alkoholnih pijač – kar pa žal ne velja za psihoaktivne snovi. Čeprav slednje ni nujno vzročno povezano, pa statistika ugotavlja, da imajo predstavniki generacije Z v povprečju več alergij, problemov z mentalnim zdravjem in težav s spanjem kot druge generacije. Zelo velik izziv, tako za življenje kot tudi uspeh na delovnem mestu, pa je težava ohranjanja/držanja pozornosti, saj se sodobni mladi težko za daljše obdobje osredotočijo na posamezno stvar.

Takole, zdaj zagotovo o generaciji Z veste bistveno več kot pred branjem tega prispevka. Kako se ji boste prilagodili?