Uporabniki: prenosniki naj shujšajo
Nedavna raziskava o uporabi in izbiri prenosnih računalnikov v Sloveniji in na Hrvaškem, ki jo je naročila korporacija Intel, je pokazala, da bi se morala teža prenosnikov skoraj prepoloviti, da bi ustrezala željam in potrebam uporabnikov po lažji prenosljivosti. Kriterij nizke teže trenutno izpolnjujejo predvsem t. i. ultrabooki in hibridni prenosniki. Približno trem četrtinam kupcev je pomembno, da lahko prenosni računalnik zlahka prenašajo s seboj od doma do službe, potujejo z njim in na sploh koristno uporabljajo mobilnost prenosnika.
Raziskava je pokazala, da si polovica vprašanih v obeh državah želi prenosnik, lažji od 1,5 kilograma. Glede na trenutno povprečno težo prenosnih računalnikov (2,5 kilograma), to pomeni, da bi se le-ta morala skoraj prepoloviti. Med anketiranci, ki si želijo lažji prenosnik, je tudi okoli 13 odstotkov takih, ki si želijo prenosnik s težo manj kot en kilogram. Še posebej si lažje prenosnike želijo ženske, saj bi bila za kar 62 odstotkov Hrvatic idealna teža prenosnika največ 1,5 kilograma, pri Slovenkah pa je ta odstotek nekoliko nižji, in sicer 53 odstotkov.
Glede prenosljivosti v obeh državah oba spola še vedno prisegata na klasični način prenašanja, kot je torba za prenosni računalnik. Na Hrvaškem je preferenca prenašanja v torbi za prenosni računalnik višja kot v Sloveniji (62 % proti 49 %), medtem ko je okoli 20 odstotkov vprašanih v obeh državah zadovoljnih z nahrbtnikom. To velja predvsem za moške v obeh državah (30 % moških v Sloveniji in 25 % moških na Hrvaškem), ženske iz obeh preučevanih držav pa niso ravno naklonjene prenašanju v nahrbtniku (12 %). Veliko žensk se zaveda svoje ženstvenosti, kar se odraža tudi pri njihovi naklonjenosti prenašanju prenosnikov v modno oblikovanih torbah. V Sloveniji bi si modno oblikovano torbo izbralo 35 odstotkov žensk, na Hrvaškem pa 29 odstotkov.
V Sloveniji in na Hrvaškem je v Intelovi raziskavi o uporabi in izbiri prenosnih računalnikov sodelovalo 1011 anketirancev v starosti od 20 do 40 let, med katerimi je bilo 265 žensk in 235 moških v Sloveniji ter 245 žensk in 266 moških na Hrvaškem.
