Danes sem bil priča prav posebni slovesnosti. Svoja vrata je predstavnikom medijev odprla Vilharia, največja in najsodobnejša poslovna stavba v Ljubljani. Na novinarski konferenci in vodenem ogledu je družba Corwin predstavila dokončan projekt v velikosti 36.000 m² ter svojo vizijo razvoja območja ob glavni ljubljanski železniški in avtobusni postaji – lokacije, ki se v okviru širše preobrazbe razvija v novo urbano središče poslovnega in vsakdanjega življenja.
Vilhario je zasnoval mednarodno priznani arhitekturni studio Schmidt Hammer Lassen. Projekt postavlja nov mejnik za prvovrstne pisarniške prostore v Sloveniji, saj združuje vrhunsko kakovost delovnega okolja, napredne tehnologije in izrazito osredotočenost na uporabniško izkušnjo. Njeni standardi so primerljivi s tistimi v vodilnih poslovnih stavbah v mestih, kot so Berlin, Pariz in London. Hkrati je Vilharia v središču nastajajočega poslovnega območja, ki pomembno spreminja podobo Ljubljane ob glavni železniški postaji.
Pomen lokacije je pomembno zaznamoval projekt že od samega začetka. »Ko smo začeli pripravljati prvi koncept za Vilharijo, smo se zavedali pomena in izjemnega potenciala te lokacije. Želeli smo ustvariti resnično izjemen projekt, ki bi odražal ambicije novega ljubljanskega poslovnega središča in hkrati izkoristil potencial tega območja,« pravi Michal Maco, direktor družbe Corwin Slovenija. Potencial lokacije so podrobneje raziskali v okviru arhitekturnega natečaja, na katerem je bil izbran koncept studia Schmidt Hammer Lassen, pri njegovi izvedbi pa je kot lokalni partner sodelovalo podjetje Elea iC. »Še posebej sem ponosen, da je stavba, ki jo vidimo danes, v celoti ostala zvesta prvotni arhitekturni zasnovi. To potrjuje našo strategijo združevanja kakovostne arhitekture in pristopa, ki v ospredje postavlja ljudi,« dodaja Maco.
Takšen pristop se odraža tako v arhitekturi stavbe kot tudi v izkušnji, ki jo ta ponuja svojim uporabnikom. Vilharia združuje pametne tehnologije, prilagodljive pisarniške prostore ter storitve, kot so concierge, 24-urno varovanje ter različni dogodki in aktivnosti za najemnike. Velike zastekljene površine in nadpovprečne višine stropov omogočajo, da dnevna svetloba prodre globoko v notranjost pisarn, zasnova pa omogoča naravno prezračevanje in zagotavlja kakovostno notranje okolje.
Pri snovanju projekta so se v arhitekturnem studiu posvetili vprašanju, kaj lahko poslovna stavba ponudi svojim uporabnikom in mestu. »Vilharia odraža širši premik v pričakovanjih, ki jih imamo od sodobnih poslovnih stavb. Te morajo danes zagotavljati dobro počutje, povezovanje ljudi in hkrati pozitivno prispevati k življenju mesta,« pojasnjuje Mads Kaltoft, arhitekt in partner v Schmidt Hammer Lassen in dodaja, da »neformalni prostori za srečevanje in zaščiteni vrtovi ustvarjajo priložnosti za oddih in ponovni zagon, hkrati pa spodbujajo spontana srečanja in občutek skupnosti. S Corwinom in lokalno ekipo svetovalcev smo sodelovali odprto in povezovalno, kar je bilo ključno za uresničitev vizije.«
Med ključnimi značilnostmi stavbe sta modularnost in trajnost. Poudarek na prilagodljivosti se odraža v pisarniških etažah, ki so zasnovane modularno in omogočajo različne organizacijske ureditve ter načine dela. Najemniki lahko sami izberejo arhitekta za ureditev svojih prostorov, Corwin pa na podlagi dogovorjene projektne dokumentacije koordinira izvedbo.
Trajnost je bila v projekt vključena že od samega začetka. Vilharia je prva poslovna stavba v Sloveniji s certifikatom LEED Platinum, projekt pa je bil zasnovan tudi skladno z načeli taksonomije EU, pri čemer rešitve vključujejo ukrepe na področju energetske učinkovitosti, upravljanja z vodo, biotske raznovrstnosti, trajnostne mobilnosti in kakovosti notranjega okolja.
Eden najbolj vidnih primerov Corwinovega pristopa k trajnosti je streha stavbe. Več kot 2.000 m² zelenih in aktivnih strešnih površin delovno okolje širi na prosto, kjer ponuja prostor za delo, sestanke, rekreacijo, sprostitev in neformalno druženje. Poleg tega zelena infrastruktura prispeva k zadrževanju deževnice, biotski raznovrstnosti in ugodnejši mikroklimi, k čemur pripomorejo čebelnjaki in rastline, prijazne opraševalcem. Erik Fusik, vodja razvoja pri Corwinu Slovenija, ob tem poudarja širši pomen projekta: »Tehnologije in materiali, ki smo jih uporabili, niso koristni le za stavbo in njene uporabnike, temveč služijo tudi kot dober primer, kako lahko stavbe postanejo bolj trajnostne in odporne. Upamo, da projekti, kot je Vilharia, pomagajo postavljati nove standarde v naši panogi.«
Pomemben del zasnove projekta je trajnostna mobilnost. Vilharia stoji neposredno ob glavni ljubljanski železniški in avtobusni postaji, zato omogoča enostaven dostop z javnim prevozom. Uporabnikom je na voljo tudi urejena kolesarska infrastruktura z varnim prostorom za shranjevanje koles ter tuši in garderobami. Pri Corwinu so naredili še korak dlje in zagotovili kolesa za skupno uporabo, ki bodo za krajše in daljše poti po mestu na voljo vsem v Vilharii. Na ta način trajnostna mobilnost postaja praktičen del vsakdanjega življenja v stavbi.
V stavbi bo delovno okolje našlo približno 3.000 ljudi. Med najemniki so priznane domače in mednarodne organizacije, kot so Generali, ACER, SAP, Delavska hranilnica in Leitner&Leitner. Podjetja so priložnost zgrabila z obema rokama, saj je le še približno 10 odstotkov pisarniških površin na voljo za najem. Prvi najemniki se bodo vselili že v kratkem.
Vilharia v vsakdanjo izkušnjo uporabnikov in obiskovalcev vnaša tudi kulturo, in sicer v okviru projekta Corwin Art, dolgoročne pobude družbe Corwin, ki umetnost vključuje v svoje projekte in javne prostore. V preddverju je na ogled uvodna razstava Strukture pripadanja, ki raziskuje odnose, ki ljudi povezujejo med seboj, s prostori, v katerih živijo, in s širšim svetom. Razstava združuje dela sedmih umetnikov in odraža Corwinovo prepričanje, da ustvarjanje trajnostnih prostorov, v katerih je v ospredju človek, pomeni tudi ustvarjanje prostora za kulturo in skupne izkušnje. Razstava je brezplačno na ogled vsak delovnik med 10. in 16. uro.
Vilharia je del širše preobrazbe pomembnega dela mesta. Projekt je nastal na območju nekdanjega makadamskega parkirišča in tako oživil neizkoriščeno degradirano območje neposredno ob glavnem mestnem prometnem vozlišču. Corwin preobrazbo nadaljuje s projektom Nordika, stanovanjskim projektom na Masarykovi ulici, ki ga je zasnoval priznani norveški arhitekturni studio Snøhetta. 23-nadstropna stolpnica bo ponudila 295 stanovanj.
