Letošnja NT konferenca je uvodoma postregla z uvodnim predavanjem, ki je jasno začrtalo premik iz obdobja preizkušanja orodij umetne inteligence v obdobje njihove strateške in operativne rabe. Skozi raznolike vidike predavateljev – od futurističnih in socioloških razmislekov do poslovne prakse ter makroekonomskih kazalnikov – so govorci na odru odgovarjali na vprašanje, kje na poti tehnološkega napredka v resnici stojita človek in gospodarstvo.
Organska inteligenca: človekov prostor in vloga v UI-revoluciji
Tehnološki futurist Andreas Ekström je uvodoma opozoril na pogosto spregledan element – organsko inteligenco, ki jo predstavljamo ljudje. Vsi smo strokovnjaki na svojih področjih, pri čemer ostaja najpomembnejša človeška veščina postavljanje pravih vprašanj.
Ekström je izpostavil nekaj ključnih spoznanj sociologije tehnologije, kot npr. »Vsaka nova tehnologija sproži napačne napovedi. Zgodovina nas uči, da se ob pojavu novih tehnologij skoraj vedno motimo glede njihovega vpliva. Alexander Graham Bell si je telefon predstavljal v vsakem mestu, ne pa v vsakem domu. Podobno so se pred desetletjem in pol očala za navidezno ter razširjeno resničnost soočila z zavračanjem trga. Današnja orodja UI so sicer fantastična, a predstavljajo šele začetek.«
Švedski novinar obenem tudi poudarja, da tehnologija še zdaleč ni nevtralna. Etika in morala umetne inteligence nista samoumevni, temveč sta odraz podatkovnih baz in učnih procesov. Prava moč in izziv prihodnosti ležita v preglednosti – kdo te sisteme nadzoruje in poučuje. »Največje tveganje zato ni scenarij, v katerem bi umetna inteligenca prevzela svet, temveč koncentracija moči v rokah peščice podjetij z najboljšimi orodji,« meni Ekström.
Strokovnjak opozarja tudi na pomen gradnje temeljnega znanja. »Z izboljševanjem učinkovitosti tvegamo izgubo globinskega razumevanja. Če podjetja ne bodo vlagala v mlajše kadre (juniorje), dolgoročno ne bo seniorjev. Ljudje se moramo še naprej učiti po »starem načinu« (matematika, fizika) in s tem graditi odpornost ter neodvisnost.«
Prednost UI: vodenje prihodnosti
Charles Calestroupat, predsednik južnoevropske regije v korporaciji Microsoft, pa je poudaril hitrost sprememb, ki jih prinaša umetna inteligenca. Hitrost razvoja ponazarja podatek, da so se zmogljivosti UI po svetu od leta 2022 povečale za 3,3-krat, samo v zadnjem letu pa je nastalo 90 % vseh novih modelov.
UI ne spreminja le tehnologije, temveč celoten način dela. »Uporaba orodja Copilot v povprečju prinaša do 9 ur prihranka mesečno na zaposlenega. Fokus je na kompleksnejših nalogah. Zaposlenim ostane 66 % več časa za zahtevnejša opravila, medtem ko jih 58 % lahko ustvarja nove rešitve, ki jih prej niso zmogli,« je z občinstvom delil nekaj izkušenj.
Calestroupat je izpostavil, da inteligenca za celovito preobrazbo nujno potrebuje zaupanje. Slovenijo pa je označil kot deželo podjetnikov z ogromno idejami ter inovativnim potencialom, kjer je na voljo celoten ekosistem za podporo pri preobrazbi in kibernetski varnosti.
Kdo odloča: vi ali tehnologija?
Peter Pavkovič iz podjetja Actual I.T. je odprl vprašanje avtonomije in odgovornosti ob vse večjem prodiranju umetne inteligence v poslovne odločitve. Sprememba uporabniških navad je že očitna. Uporabniki se hitro zadovoljijo s prvim UI-povzetkom – 48 % spremljanih poizvedb na Googlu že sproži avtomatski povzetek, pri čemer le 1 % uporabnikov dejansko klikne na primarni vir.
Pavkovič je izpostavil prehod od informiranja k transakcijam: »Tehnologija sama po sebi ni več konkurenčna prednost, temveč le vstopnica. Prava prednost nastane takrat, ko jo pretvorimo v hitrost odločanja, odpornost in izvedbo.«
Izpostavil je tudi vprašanje odgovornosti: Tradicionalno pravilo »človek odloča, sistem izvaja« se pospešeno spreminja. Ključno vprašanje prihodnosti je torej: »Kdo odgovarja, ko odločitev sprejme stroj?« Zaupanje oziroma odsotnost le tega vidi kot glavno oviro: »Ker bodo napredni modeli dostopni vsem, ovira ne bo tehnologija sama, temveč zaupanje in meja avtonomije, ki jo bo podjetje pripravljeno prepustiti sistemom. Odgovori na vprašanja o odgovornosti morajo biti zapisani, preden stroj sprejme odločitev.«
UI ne bo čakala. Bo Slovenija?
Pregled uvodnega sklopa je zaokrožil dr. Peter Wostner z UMAR z analizo pripravljenosti in položaja Slovenije v mednarodnem okolju. Podatki kažejo precej spremenljivo sliko inovativnosti slovenskih podjetij. »Slovenija ima izjemno sposobnost razmišljanja izven okvirjev in visoko stopnjo iznajdljivosti. Na področju avtomatizacije je Slovenija 4. v EU in 8. na svetu po številu industrijskih robotov na prebivalca – ustvarjati in izdelovati torej znate,« meni dr. Wostner, a hkrati pokaže tudi na manj lepe statistične podatke: »Zaostanek pri vlaganjih v mehke veščine in IKT je zaskrbljujoč. Po splošnih kazalnikih inovativnosti ter vlaganjih v IKT in digitalizacijo poslovanja Slovenija ostaja povprečna oziroma pod povprečjem EU. Zaostajate predvsem pri naložbah v znanje ter uvedbi novih poslovnih modelov.«
V slovenskih podjetjih pogreša predvsem več odločnosti. Bolj ko je okolje razvito, višje ROI lahko podjetja dosežejo z uvajanjem UI. Slovenija mora izvesti prehod od podizvajalca k ustvarjalcu visoke dodane vrednosti. »Čakanje in pretirana previdnost prinašata le negativne scenarije – digitalizacijo in prilagoditev poslovnih modelov je treba izvesti takoj,« je zaključil dr. Wostner.
Otvoritveni sklop letošnje NT konference je poslal jasno sporočilo: umetna inteligenca ni več prihodnost, ampak sedanjost. Uspeh podjetij pa ne bo odvisen zgolj od nakupa orodij, temveč od sposobnosti vlaganja v človeško organsko inteligenco, jasnega določanja odgovornosti pri odločanju ter poguma za prehod od procesnih izboljšav k celovitim transformacijam poslovnih modelov.
