Spletno rudarjenje ima resne posledice

Aplikacije za spletno rudarjenje, ki delujejo znotraj brskalnika uporabnika in z namenom zaslužka rudarijo kriptovalute, bi lahko v letu 2018 porabile do 18,8 gigavatov električne energije, tako vsaj kaže nedavna raziskava podjetja Kaspersky. To je np.r primerljivo z letno količino porabljene energije na Poljskem, saj ocenjen vpliv spletnega rudarjenja na okolje ustreza okoli 800 tonam emisij ogljikovega dioksida na letni ravni.

Spletno rudarjenje ali kraja procesorske moči preko brskalnika je grožnja, ki redno preti številnim uporabnikom, brez da bi se je ti sploh zavedali. Opazili bi jo lahko samo, če bi preverili izvorno kodo spletne strani ali opazili, da določeni spletni viri preobremenijo njihovo napravo, kadar so odprti v brskalniku. Spletno rudarjenje je alternativna metoda rudarjenja kriptovalut, ki za dosego cilja izrablja obiskovalce spletnih strani. Lastniki spletnih strani namreč pretvorijo zmogljivost naprav svojih uporabnikov v kriptovalute, medtem ko imajo ti vklopljen brskalnik ali pa ta deluje v ozadju. V določenih primerih spletne strani celo obvestijo uporabnika o njihovi izpostavljenosti tej shemi in jih prosijo za privolitev. Ob tem pa jim razložijo, da je spletno rudarjenje izvedeno za monetizacijo spletne strani, pri kateri se ne rabijo prikazovati nadležni oglasi ali plačljive naročnine.

Spletno rudarjenje običajno velja za nedolžno dejavnost, ki ne povzroči velike izgube denarja in porabi le majhno količino energije. Da bi raziskovalci ovrgli ta mit, so analizirali statistike in poročila varnostnih rešitev Kaspersky, ki so preprečile aktivnosti spletnega rudarjenja v letu 2018. Prišli so do zaključka, da čeprav je morda izguba posameznika pri tej aktivnosti nepomembna, pa je globalni vpliv presenetljivo resen.

Gigavati stanejo. Pristojbine za električno energijo za tako visoko raven energije bi lahko znašale od nekaj sto tisoč do pol milijona ameriških dolarjev, odvisno od države izvora. Količina energije, potrebna za podporo spletnega rudarjenja, pa bi bila več kot trikrat večja od proizvodnje jedrske elektrarne v ukrajinskem Černobilu leto pred njenim zloglasnim incidentom.

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja

This site uses Akismet to reduce spam. Learn how your comment data is processed.