Le 8 % podjetij je resnično pripravljenih na UI

Prelomno novo poročilo, ki ga je objavilo združenje AI Chamber, razkriva neenakomerno in napredujoče stanje uvajanja umetne inteligence med več kot 3200 malimi in srednje velikimi podjetji v 11 državah Srednje in Vzhodne Evrope. Poročilo z naslovom Kako se mala in srednje velika podjetja v regiji Srednje in Vzhodne Evrope znajdejo v svetu umetne inteligence? predstavlja doslej najobsežnejšo analizo, kako se gospodarsko jedro regije prilagaja globalnemu prehodu v dobo umetne inteligence.

Široko razširjena uporaba, plitva uvedba

Raziskava razkriva paradoksalno sliko: čeprav več kot 75 % malih in srednje velikih podjetij poroča, da uporabljajo orodja umetne inteligence, jih le ena četrtina to počne v večjem obsegu. Uporaba je večinoma omejena na manjša operativna področja, kot sta trženje in podpora strankam, medtem ko le redka podjetja uporabljajo umetno inteligenco na strateških področjih, kot sta razvoj izdelkov ali upravljanje dobavne verige. Ozaveščenost o predpisih ostaja izjemno nizka, saj je le 39 % podjetij, ki uporabljajo umetno inteligenco, seznanjenih z aktom EU o umetni inteligenci, med podjetji z nižjo stopnjo tehnološke razvitosti pa ta delež pade na 29 %.

»To poročilo izpodbija prevladujoči mit, da je uvedba umetne inteligence zgolj vprašanje dostopa do tehnologije. Odločilni dejavnik je organizacijska zrelost, ki vključuje jasno vizijo vodstva, pripravljenost kadrov in strateško usmerjenost,« pravi Tomasz Snażyk, izvršni direktor združenja AI Chamber. »Mala in srednje velika podjetja v Srednji in Vzhodni Evropi lahko postanejo vodilna na svetu na področju uporabne umetne inteligence, če bodo imela na voljo prava regulativna ogrodja in izobraževalne pobude. Priložnost je resnična. Prav tako resnično pa je tveganje, da regija zaostane.«

Štirje načini razmišljanja, ki spodbujajo pripravljenost na umetno inteligenco v regiji

Raziskava podjetja razvršča v štiri arhetipe: »Praktični optimisti«, »Ozaveščeni z ovirami«, »Ravnodušni do umetne inteligence« in »Digitalno odmaknjeni«. Te kategorije ne odražajo le stopnje uporabe tehnologije, temveč razkrivajo tudi miselnost, na kateri temeljijo dejanja, kar je odločilni dejavnik za oblikovalce politik in vlagatelje, ki želijo pospešiti inovacije na različnih trgih.

Poleg strategij in ambicij poročilo razkriva tudi, kako mala in srednje velika podjetja v Srednji in Vzhodni Evropi trenutno uporabljajo umetno inteligenco in kje je njena poslovna vrednost najbolj vidna.

Najpogosteje se uporablja za analizo podatkov (40 %), samodejno prevajanje (35 %) in avtomatizacijo nalog (28 %), kar odraža močno osredotočenost na izboljšanje operativne učinkovitosti. Čeprav ti načini uporabe ne pomenijo vedno preobrazbe poslovanja, so praktični in merljivi, saj ekipam pomagajo optimizirati notranje procese, zmanjšati število ročnih napak ter okrepiti sodelovanje s strankami. Estonija in Poljska izstopata z bolj napredno uporabo, zlasti na področjih napovedne analitike in spremljanja vedenja strank, kar v izbranih državah kaže na premik od reaktivne avtomatizacije k uporabi podatkov za napovedi.

Kljub tem žariščem zrelosti pa poročilo ugotavlja, da je umetna inteligenca še vedno premalo izkoriščena na strateških področjih, kot so razvoj izdelkov, upravljanje dobavne verige in napovedovanje tveganj. Gre za poslovne funkcije, ki bi lahko malim in srednje velikim podjetjem v regiji pomagale pri preobrazbi, ki ustvarja višjo poslovno vrednost.

Vodstvo in zrelost – pomembnejša od same tehnologije

Ena ključnih ugotovitev poročila združenja AI Chamber je jasna povezava med velikostjo podjetja in zrelostjo pri uporabi umetne inteligence. Podjetja s 50 do 250 zaposlenimi – torej večja mala in srednje velika podjetja – bistveno bolj pogosto uporabljajo napredno uvedbo umetne inteligence. V to kategorijo spada polovica podjetij z najvišjo stopnjo ozaveščenosti o umetni inteligenci, kar kaže, da velikost ne prinaša le operativnih zmogljivosti, temveč tudi bolj strukturirano vodenje, boljši dostop do digitalnih veščin in bolj strateško usmerjenost. Nasprotno pa mikro podjetja z manj kot 10 zaposlenimi večinoma ostajajo ob strani, kar kaže, da je prava integracija umetne inteligence še vedno lažja podjetjem z večjimi organizacijskimi in strateškimi kapacitetami. Hkrati se pospešujejo inovacije, ki jih spodbujajo zaposleni: 61 % zaposlenih v regiji aktivno išče načine za uporabo umetne inteligence pri svojem delu, zlasti na Poljskem in Češkem. 

Kljub temu navdušenju pa je strateška pripravljenost in pripravljenost na zakonodajo še vedno zaskrbljujoče nizka. Le 8 % vseh anketiranih podjetij meni, da bi bila pripravljena na revizijo umetne inteligence, ki bo ključno merilo pri ugotavljanju skladnosti po prihajajočem Aktu o umetni inteligenci EU. To dejstvo razkriva, da je za mnoga podjetja umetna inteligenca še vedno taktični eksperiment in ne strateška poslovna zmogljivost. Oblikovalcem politik in vlagateljem to razkriva kritično vrzel, kjer bi lahko ustrezna podpora in izobraževanje sprostila ogromen skriti potencial.

Zemljevid neenakomerne razvitosti umetne inteligence v Srednji in Vzhodni Evropi

Čeprav umetna inteligenca pridobiva zagon po vsej regiji Srednje in Vzhodne Evrope, so opazne velike razlike med državami, ko gre za hitrost in obseg uvajanja. Po rezultatih raziskave Češka, Estonija in Slovenija vodijo tako pri uvajanju umetne inteligence kot pri pripravljenosti na predpise, medtem ko Hrvaška, Latvija in Bolgarija precej zaostajajo.

Poročilo izpostavlja Estonijo kot vodilno v regiji na področju umetne inteligence. Več kot 67 % estonskih podjetij poroča o pozitivnem vplivu umetne inteligence na poslovanje, več kot 65 % pa jih je seznanjenih z Aktom o umetni inteligenci Evropske Unije, kar kaže na visoko stopnjo uporabe in regulativne pripravljenosti. Prav tako estonska podjetja poročajo o najnižjih notranjih ovirah za uvedbo umetne inteligence (38 %), kar nakazuje na dobro usklajen ekosistem veščin, vodenja in podporne politike.

Nasprotno pa so Hrvaška, Bolgarija in Latvija na spodnjem delu krivulje, ko gre za uvajanje umetne inteligence. Na Hrvaškem skoraj tretjina podjetij navaja, da jih uporaba umetne inteligence sploh ne zanima, manj kot 40 % pa jih prepoznava njene jasne koristi. Prav tako slaba je pripravljenost na zakonodajo: le 13 % hrvaških podjetij je seznanjenih z Aktom o umetni inteligenci, več kot 43 % pa jih kot glavno oviro navaja pomanjkanje znanja. S podobnimi izzivi se srečujejo tudi v Bolgariji, kjer več kot polovica malih in srednje velikih podjetij kot ključno oviro navaja pomanjkanje znanja, skoraj 47 % pa jih trenutno ne kaže interesa za uvedbo umetne inteligence.

Tudi na Poljskem, šestem največjem evropskem gospodarstvu, je razkorak med ambicijami in izvedbo še vedno opazen. Čeprav 57 % poljskih podjetij v umetni inteligenci vidi konkurenčno prednost, jih le 39 % razume zakonodajno okolje, 35 % sodelujočih pa kljub očitnemu zanimanju zaposlenih nima namena uvajati umetne inteligence.

Poročilo izpostavlja tudi ključno vlogo naložb v razvoj kadrov, saj si več kot 60 % podjetij prizadeva za izpopolnjevanje znanj na področju umetne inteligence. Kljub temu četrtina podjetij ne izvaja nobenih ukrepov za razvoj znanja zaposlenih, kar povečuje razkorak med vodilnimi podjetji na področju umetne inteligence in tistimi, ki zaostajajo. 

Prelomnica za konkurenčnost Srednje in Vzhodne Evrope

Ugotovitve prihajajo v času, ko umetna inteligenca hitro spreminja dinamiko svetovne gospodarske moči. Po podatkih UNCTAD bo vrednost globalnega trga umetne inteligence do leta 2033 dosegla 4,8 bilijona USD, kar je 25-krat več kot leta 2023, ko je znašala 189 milijard USD. Ta pospešek ni le tehnološki, temveč tudi geopolitični: več kot 60 % vseh patentov in naložb v raziskave in razvoj umetne inteligence je zdaj skoncentriranih v ZDA in na Kitajskem, zaradi česar je Evropa v položaju, ko mora nadomestiti zaostanek – ne le z inovacijami, temveč tudi s pravnimi okviri, etiko in ogrodji zaupanja.

Glede na to stanje, poročilo združenja AI Chamber mala in srednje velika podjetja v Srednji in Vzhodni Evropi razkriva kot ranljiva in obenem ključnega pomena. Po eni strani je velik delež malih podjetij v regiji še vedno digitalno nepripravljenih, kot razloge za odlašanje z uvajanjem umetne inteligence pa pogosto navajajo pomanjkanje znanja, stroške ali domnevno nepomembnost. Po drugi strani pa tam, kjer se prepletejo jasnost vizije v organizaciji, dostop do usposobljenih kadrov in ozaveščenost glede zakonodaje, umetna inteligenca postane močno orodje za storilnost, prilagodljivost in celo odpornost.

Ključno je, da skoraj dve tretjini podjetij v regiji izraža željo po širši uporabi umetne inteligence, pri čemer je navdušenje najvišje v Estoniji (75 %) in na Slovaškem (70 %). Tudi Poljska je zelo ambiciozna s 65 %, kar kaže na velik potencial za rast največjega gospodarstva v regiji. Nasprotno pa Latvija in Slovenija izkazujeta skromnejše ambicije, kar še poudarja neenakomerno hitrost razvoja umetne inteligence v regiji Srednje in Vzhodne Evrope.

»Okno priložnosti za regijo Srednje in Vzhodne Evrope, da oblikuje svojo digitalno prihodnost, je odprto – a ne za vedno. Vprašanje za vlade, vlagatelje ter mala in srednje velika podjetja ni več, ali naj sprejmejo umetno inteligenco, temveč kako hitro, varno in strateško jo lahko uvedejo, preden zaostanka za globalnimi vodilnimi ne bo več mogoče nadomestiti,« je zaključil Tomasz Snażyk.