Raziskava razkriva paradoksalno sliko: \u010deprav ve\u010d kot 75 % malih in srednje velikih podjetij poro\u010da, da uporabljajo orodja umetne inteligence, jih le ena \u010detrtina to po\u010dne v ve\u010djem obsegu<\/strong>. Uporaba je ve\u010dinoma omejena na manj\u0161a operativna podro\u010dja, kot sta tr\u017eenje in podpora strankam, medtem ko le redka podjetja uporabljajo umetno inteligenco na strate\u0161kih podro\u010djih, kot sta razvoj izdelkov ali upravljanje dobavne verige. Ozave\u0161\u010denost o predpisih ostaja izjemno nizka, saj je le 39 % podjetij, ki uporabljajo umetno inteligenco, seznanjenih z aktom EU o umetni inteligenci<\/strong>, med podjetji z ni\u017ejo stopnjo tehnolo\u0161ke razvitosti pa ta dele\u017e pade na 29 %.<\/p>\n\n\n\n \u00bbTo poro\u010dilo izpodbija prevladujo\u010di mit, da je uvedba umetne inteligence zgolj vpra\u0161anje dostopa do tehnologije. Odlo\u010dilni dejavnik je organizacijska zrelost, ki vklju\u010duje jasno vizijo vodstva, pripravljenost kadrov in strate\u0161ko usmerjenost,\u00ab pravi Tomasz Sna\u017cyk, izvr\u0161ni direktor zdru\u017eenja AI Chamber<\/strong>. \u00bbMala in srednje velika podjetja v Srednji in Vzhodni Evropi lahko postanejo vodilna na svetu na podro\u010dju uporabne umetne inteligence, \u010de bodo imela na voljo prava regulativna ogrodja in izobra\u017eevalne pobude. Prilo\u017enost je resni\u010dna. Prav tako resni\u010dno pa je tveganje, da regija zaostane.\u00ab<\/p>\n\n\n\n \u0160tirje na\u010dini razmi\u0161ljanja, ki spodbujajo pripravljenost na umetno inteligenco v regiji<\/strong><\/p>\n\n\n\n Raziskava podjetja razvr\u0161\u010da v \u0161tiri arhetipe: \u00bbPrakti\u010dni optimisti\u00ab, \u00bbOzave\u0161\u010deni z ovirami\u00ab, \u00bbRavnodu\u0161ni do umetne inteligence\u00ab in \u00bbDigitalno odmaknjeni\u00ab. Te kategorije ne odra\u017eajo le stopnje uporabe tehnologije, temve\u010d razkrivajo tudi miselnost, na kateri temeljijo dejanja, kar je odlo\u010dilni dejavnik za oblikovalce politik in vlagatelje, ki \u017eelijo pospe\u0161iti inovacije na razli\u010dnih trgih.<\/p>\n\n\n\n Poleg strategij in ambicij poro\u010dilo razkriva tudi, kako mala in srednje velika podjetja v Srednji in Vzhodni Evropi trenutno uporabljajo umetno inteligenco in kje je njena poslovna vrednost najbolj vidna.<\/p>\n\n\n\n Najpogosteje se uporablja za analizo podatkov (40 %), samodejno prevajanje (35 %) in avtomatizacijo nalog (28 %)<\/strong>, kar odra\u017ea mo\u010dno osredoto\u010denost na izbolj\u0161anje operativne u\u010dinkovitosti. \u010ceprav ti na\u010dini uporabe ne pomenijo vedno preobrazbe poslovanja, so prakti\u010dni in merljivi, saj ekipam pomagajo optimizirati notranje procese, zmanj\u0161ati \u0161tevilo ro\u010dnih napak ter okrepiti sodelovanje s strankami. Estonija in Poljska izstopata z bolj napredno uporabo, zlasti na podro\u010djih napovedne analitike in spremljanja vedenja strank, kar v izbranih dr\u017eavah ka\u017ee na premik od reaktivne avtomatizacije k uporabi podatkov za napovedi.<\/p>\n\n\n\n Kljub tem \u017eari\u0161\u010dem zrelosti pa poro\u010dilo ugotavlja, da je umetna inteligenca \u0161e vedno premalo izkori\u0161\u010dena na strate\u0161kih podro\u010djih, kot so razvoj izdelkov, upravljanje dobavne verige in napovedovanje tveganj. Gre za poslovne funkcije, ki bi lahko malim in srednje velikim podjetjem v regiji pomagale pri preobrazbi, ki ustvarja vi\u0161jo poslovno vrednost.<\/p>\n\n\n\n Vodstvo in zrelost \u2013 pomembnej\u0161a od same tehnologije<\/strong><\/p>\n\n\n\n Ena klju\u010dnih ugotovitev poro\u010dila zdru\u017eenja AI Chamber je jasna povezava med velikostjo podjetja in zrelostjo pri uporabi umetne inteligence. Podjetja s 50 do 250 zaposlenimi \u2013 torej ve\u010dja mala in srednje velika podjetja \u2013 bistveno bolj pogosto uporabljajo napredno uvedbo umetne inteligence<\/strong>. V to kategorijo spada polovica podjetij z najvi\u0161jo stopnjo ozave\u0161\u010denosti o umetni inteligenci, kar ka\u017ee, da velikost ne prina\u0161a le operativnih zmogljivosti, temve\u010d tudi bolj strukturirano vodenje, bolj\u0161i dostop do digitalnih ve\u0161\u010din in bolj strate\u0161ko usmerjenost. Nasprotno pa mikro podjetja z manj kot 10 zaposlenimi ve\u010dinoma ostajajo ob strani, kar ka\u017ee, da je prava integracija umetne inteligence \u0161e vedno la\u017eja podjetjem z ve\u010djimi organizacijskimi in strate\u0161kimi kapacitetami. Hkrati se pospe\u0161ujejo inovacije, ki jih spodbujajo zaposleni: 61 % zaposlenih v regiji aktivno i\u0161\u010de na\u010dine za uporabo umetne inteligence pri svojem delu, zlasti na Poljskem in \u010ce\u0161kem<\/strong>. <\/p>\n\n\n\n Kljub temu navdu\u0161enju pa je strate\u0161ka pripravljenost in pripravljenost na zakonodajo \u0161e vedno zaskrbljujo\u010de nizka. Le 8 % vseh anketiranih podjetij meni, da bi bila pripravljena na revizijo umetne inteligence<\/strong>, ki bo klju\u010dno merilo pri ugotavljanju skladnosti po prihajajo\u010dem Aktu o umetni inteligenci EU. To dejstvo razkriva, da je za mnoga podjetja umetna inteligenca \u0161e vedno takti\u010dni eksperiment in ne strate\u0161ka poslovna zmogljivost. Oblikovalcem politik in vlagateljem to razkriva kriti\u010dno vrzel, kjer bi lahko ustrezna podpora in izobra\u017eevanje sprostila ogromen skriti potencial.<\/p>\n\n\n\n Zemljevid neenakomerne razvitosti umetne inteligence v Srednji in Vzhodni Evropi<\/strong><\/p>\n\n\n\n \u010ceprav umetna inteligenca pridobiva zagon po vsej regiji Srednje in Vzhodne Evrope, so opazne velike razlike med dr\u017eavami, ko gre za hitrost in obseg uvajanja. Po rezultatih raziskave \u010ce\u0161ka, Estonija in Slovenija vodijo tako pri uvajanju umetne inteligence kot pri pripravljenosti na predpise, medtem ko Hrva\u0161ka, Latvija in Bolgarija precej zaostajajo.<\/strong><\/p>\n\n\n\n Poro\u010dilo izpostavlja Estonijo kot vodilno v regiji na podro\u010dju umetne inteligence. Ve\u010d kot 67 % estonskih podjetij poro\u010da o pozitivnem vplivu umetne inteligence na poslovanje, ve\u010d kot 65 % pa jih je seznanjenih z Aktom o umetni inteligenci Evropske Unije, kar ka\u017ee na visoko stopnjo uporabe in regulativne pripravljenosti<\/strong>. Prav tako estonska podjetja poro\u010dajo o najni\u017ejih notranjih ovirah za uvedbo umetne inteligence (38 %), kar nakazuje na dobro usklajen ekosistem ve\u0161\u010din, vodenja in podporne politike.<\/p>\n\n\n\n Nasprotno pa so Hrva\u0161ka, Bolgarija in Latvija na spodnjem delu krivulje, ko gre za uvajanje umetne inteligence. Na Hrva\u0161kem skoraj tretjina podjetij navaja, da jih uporaba umetne inteligence sploh ne zanima<\/strong>, manj kot 40 % pa jih prepoznava njene jasne koristi. Prav tako slaba je pripravljenost na zakonodajo: le 13 % hrva\u0161kih podjetij je seznanjenih z Aktom o umetni inteligenci, ve\u010d kot 43 % pa jih kot glavno oviro navaja pomanjkanje znanja<\/strong>. S podobnimi izzivi se sre\u010dujejo tudi v Bolgariji, kjer ve\u010d kot polovica malih in srednje velikih podjetij kot klju\u010dno oviro navaja pomanjkanje znanja, skoraj 47 % pa jih trenutno ne ka\u017ee interesa za uvedbo umetne inteligence.<\/p>\n\n\n\n Tudi na Poljskem, \u0161estem najve\u010djem evropskem gospodarstvu, je razkorak med ambicijami in izvedbo \u0161e vedno opazen. \u010ceprav 57 % poljskih podjetij v umetni inteligenci vidi konkuren\u010dno prednost, jih le 39 % razume zakonodajno okolje, 35 % sodelujo\u010dih pa kljub o\u010ditnemu zanimanju zaposlenih nima namena uvajati umetne inteligence<\/strong>.<\/p>\n\n\n\n Poro\u010dilo izpostavlja tudi klju\u010dno vlogo nalo\u017eb v razvoj kadrov, saj si ve\u010d kot 60 % podjetij prizadeva za izpopolnjevanje znanj na podro\u010dju umetne inteligence.<\/strong> Kljub temu \u010detrtina podjetij ne izvaja nobenih ukrepov za razvoj znanja zaposlenih, kar pove\u010duje razkorak med vodilnimi podjetji na podro\u010dju umetne inteligence in tistimi, ki zaostajajo. <\/p>\n\n\n\n Prelomnica za konkuren\u010dnost Srednje in Vzhodne Evrope<\/strong><\/p>\n\n\n\n Ugotovitve prihajajo v \u010dasu, ko umetna inteligenca hitro spreminja dinamiko svetovne gospodarske mo\u010di. Po podatkih UNCTAD bo vrednost globalnega trga umetne inteligence do leta 2033 dosegla 4,8 bilijona USD, kar je 25-krat ve\u010d kot leta 2023, ko je zna\u0161ala 189 milijard USD<\/strong>. Ta pospe\u0161ek ni le tehnolo\u0161ki, temve\u010d tudi geopoliti\u010dni: ve\u010d kot 60 % vseh patentov in nalo\u017eb v raziskave in razvoj umetne inteligence je zdaj skoncentriranih v ZDA in na Kitajskem, zaradi \u010desar je Evropa v polo\u017eaju, ko mora nadomestiti zaostanek<\/strong> \u2013 ne le z inovacijami, temve\u010d tudi s pravnimi okviri, etiko in ogrodji zaupanja.<\/p>\n\n\n\n Glede na to stanje, poro\u010dilo zdru\u017eenja AI Chamber mala in srednje velika podjetja v Srednji in Vzhodni Evropi razkriva kot ranljiva in obenem klju\u010dnega pomena<\/strong>. Po eni strani je velik dele\u017e malih podjetij v regiji \u0161e vedno digitalno nepripravljenih, kot razloge za odla\u0161anje z uvajanjem umetne inteligence pa pogosto navajajo pomanjkanje znanja, stro\u0161ke ali domnevno nepomembnost. Po drugi strani pa tam, kjer se prepletejo jasnost vizije v organizaciji, dostop do usposobljenih kadrov in ozave\u0161\u010denost glede zakonodaje, umetna inteligenca postane mo\u010dno orodje za storilnost, prilagodljivost in celo odpornost.<\/p>\n\n\n\n Klju\u010dno je, da skoraj dve tretjini podjetij v regiji izra\u017ea \u017eeljo po \u0161ir\u0161i uporabi umetne inteligence, pri \u010demer je navdu\u0161enje najvi\u0161je v Estoniji (75 %) in na Slova\u0161kem (70 %). Tudi Poljska je zelo ambiciozna s 65 %, kar ka\u017ee na velik potencial za rast najve\u010djega gospodarstva v regiji.<\/strong> Nasprotno pa Latvija in Slovenija izkazujeta skromnej\u0161e ambicije, kar \u0161e poudarja neenakomerno hitrost razvoja umetne inteligence v regiji Srednje in Vzhodne Evrope.<\/p>\n\n\n\n \u00bbOkno prilo\u017enosti za regijo Srednje in Vzhodne Evrope, da oblikuje svojo digitalno prihodnost, je odprto \u2013 a ne za vedno. Vpra\u0161anje za vlade, vlagatelje ter mala in srednje velika podjetja ni ve\u010d, ali naj sprejmejo umetno inteligenco, temve\u010d kako hitro, varno in strate\u0161ko jo lahko uvedejo, preden zaostanka za globalnimi vodilnimi ne bo ve\u010d mogo\u010de nadomestiti,\u00ab je zaklju\u010dil Tomasz Sna\u017cyk.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":" Prelomno novo poro\u010dilo, ki ga je objavilo zdru\u017eenje AI Chamber, razkriva neenakomerno in napredujo\u010de stanje…<\/p>\n","protected":false},"author":1,"featured_media":9791,"comment_status":"open","ping_status":"open","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"_exactmetrics_skip_tracking":false,"_exactmetrics_sitenote_active":false,"_exactmetrics_sitenote_note":"","_exactmetrics_sitenote_category":0,"footnotes":""},"categories":[1],"tags":[5683,1702,2810,34,1135,3628,1074],"class_list":["post-9790","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","hentry","category-it","tag-ai-chamber","tag-podjetja","tag-porocilo","tag-raziskava","tag-tehnologije","tag-ui","tag-umetna-inteligenca"],"featured_image_urls":{"full":["https:\/\/tehnokrat.si\/wp-content\/uploads\/2025\/07\/podjetja-in-UI.jpg",1142,890,false],"thumbnail":["https:\/\/tehnokrat.si\/wp-content\/uploads\/2025\/07\/podjetja-in-UI-150x150.jpg",150,150,true],"medium":["https:\/\/tehnokrat.si\/wp-content\/uploads\/2025\/07\/podjetja-in-UI-300x234.jpg",300,234,true],"medium_large":["https:\/\/tehnokrat.si\/wp-content\/uploads\/2025\/07\/podjetja-in-UI-768x599.jpg",640,499,true],"large":["https:\/\/tehnokrat.si\/wp-content\/uploads\/2025\/07\/podjetja-in-UI-1024x798.jpg",640,499,true],"1536x1536":["https:\/\/tehnokrat.si\/wp-content\/uploads\/2025\/07\/podjetja-in-UI.jpg",1142,890,false],"2048x2048":["https:\/\/tehnokrat.si\/wp-content\/uploads\/2025\/07\/podjetja-in-UI.jpg",1142,890,false],"newsphere-slider-full":["https:\/\/tehnokrat.si\/wp-content\/uploads\/2025\/07\/podjetja-in-UI-1142x720.jpg",1142,720,true],"newsphere-featured":["https:\/\/tehnokrat.si\/wp-content\/uploads\/2025\/07\/podjetja-in-UI-1024x798.jpg",1024,798,true],"newsphere-medium":["https:\/\/tehnokrat.si\/wp-content\/uploads\/2025\/07\/podjetja-in-UI-720x380.jpg",720,380,true]},"author_info":{"display_name":"Miran","author_link":"https:\/\/tehnokrat.si\/?author=1"},"category_info":"Informacijske tehnologije<\/a>","tag_info":"Informacijske tehnologije","comment_count":"0","_links":{"self":[{"href":"https:\/\/tehnokrat.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/9790","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/tehnokrat.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/tehnokrat.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/tehnokrat.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/users\/1"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/tehnokrat.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcomments&post=9790"}],"version-history":[{"count":1,"href":"https:\/\/tehnokrat.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/9790\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":9793,"href":"https:\/\/tehnokrat.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/9790\/revisions\/9793"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/tehnokrat.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/media\/9791"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/tehnokrat.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fmedia&parent=9790"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/tehnokrat.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcategories&post=9790"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/tehnokrat.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Ftags&post=9790"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}![\"\"](\"https:\/\/tehnokrat.si\/wp-content\/uploads\/2025\/07\/Zrzut-ekranu-2025-06-27-155533.webp\")
<\/a><\/figure>\n\n\n\n