Visoke stave za podcenjeno regijo<\/strong>
Na kocki je veliko. Stopnja uporabe umetne inteligence v regiji mo\u010dno zaostaja za Zahodno Evropo. V Romuniji je na primer do leta 2024 umetno inteligenco uvedlo le 3,1 odstotka podjetij, kar je najmanj v EU. Za primerjavo \u2013 na Danskem je umetno inteligenco uvedlo skoraj 28 odstotkov podjetij (v Sloveniji skoraj 21 odstotkov). V celotni Srednji in Vzhodni Evropi so mala in srednja podjetja v \u0161e ve\u010djem zaostanku, saj je le 4-6 odstotkov podjetij v regiji uvedlo umetno inteligenco, ve\u010dina pa jih je \u0161e vedno v fazi neformalnega eksperimentiranja. <\/p>\n\n\n\n
Glede na to ozadje na\u010drt poudarja, da bi lahko uresni\u010denje celotnega potenciala, ki ga predstavlja umetna inteligenca, BDP Srednje in Vzhodne Evrope pove\u010dalo za do 100 milijard EUR na leto (5 odstotkov), kar je primerljivo z dodajanjem gospodarstva v velikosti Hrva\u0161ke vsako leto. Po bolj ambicioznem scenariju bi lahko koristi zna\u0161ale celo 135 milijard EUR ali 8 odstotkov BDP regije. Vendar se prilo\u017enost hitro izteka, brez hitrega in usklajenega ukrepanja pa bi se lahko u\u010dinki skr\u010dili na zgolj 15 milijard EUR.<\/p>\n\n\n\n
Srednja in Vzhodna Evropa ima nekaj klju\u010dnih prednosti, ki odpirajo edinstveno prilo\u017enost: dokazana uspe\u0161nost pri razvoju naprednih tehnologij, vrhunsko izobra\u017eevanje na podro\u010djih naravoslovja, tehnike in matematike, visoko usposobljen tehni\u010dni kader ter hitro rasto\u010di zagonski ekosistem. Po mnenju zdru\u017eenja AI Chamber bi lahko umetna inteligenca slu\u017eila kot pospe\u0161evalec razvoja ter malim in srednje velikim podjetjem zagotovila prava orodja, omogo\u010dila globalno rast konkuren\u010dnim zagonskim podjetjem, pritegnila nalo\u017ebe in pod \u010drto dvignila \u017eivljenjski standard po vsej regiji. <\/p>\n\n\n\n
Trenutek nujnosti in prilo\u017enosti<\/strong><\/p>\n\n\n\n Ker so mala in srednje velika podjetja v sredi\u0161\u010du gospodarstev Srednje in Vzhodne Evrope, je strate\u0161ko uvajanje umetne inteligence redka prilo\u017enost za ve\u010dkratno pove\u010danje storilnosti in konkuren\u010dnosti. Nujnost je prisotna tako v regiji kot na vsej celini. Umetna inteligenca postaja klju\u010dno orodje za bla\u017eenje posledic demografskih trendov, zahezitev nara\u0161\u010dajo\u010dih stro\u0161kov dela in ohranjanje globalne konkuren\u010dnosti. Kljub temu je uporaba umetne inteligence \u0161e vedno nizka \u2013 le 4-6 odstotkov v Srednji in Vzhodni Evropi ter 13,5 odstotka v celotni EU, kar je precej pod pri\u010dakovanji EU, ki je si je za cilj zastavila 75 odstotkov do leta 2030.<\/p>\n\n\n\n \u010ceprav regija predstavlja 22 odstotkov prebivalstva EU, je njen dele\u017e v BDP zgolj 11 odstotkov. Vztrajni digitalni zaostanek za Zahodom \u0161e naprej omejuje potencial umetne inteligence v klju\u010dnih panogah, kot so proizvodnja, zdravstvo in javna uprava.<\/p>\n\n\n\n Akcijski na\u010drt za Srednjo in Vzhodno Evropo je odgovor na ta razkorak. Pripravljen je v tesni povezavi s \u0161ir\u0161o digitalno agendo EU in predstavljen med poljskim predsedovanjem Svetu EU, s \u010dimer poudarja pove\u010dane ambicije regije na evropskem prizori\u0161\u010du.<\/p>\n\n\n\n Celoten akcijski na\u010drt za umetno inteligenco lahko dobite na povezavi: <\/strong>aiactionplan.eu<\/strong><\/a>\u00a0<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":" Ob dana\u0161njem za\u010detku digitalnega vrha EU v Gdansku, ki se odvija pod okriljem poljskega predsedovanja…<\/p>\n","protected":false},"author":1,"featured_media":9750,"comment_status":"open","ping_status":"open","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"_exactmetrics_skip_tracking":false,"_exactmetrics_sitenote_active":false,"_exactmetrics_sitenote_note":"","_exactmetrics_sitenote_category":0,"footnotes":""},"categories":[1,6],"tags":[5682,2469,5683,5684,5685,281,536,5686,3628,1074,5687],"class_list":["post-9749","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","hentry","category-it","category-odtuintam","tag-action-plan","tag-ai","tag-ai-chamber","tag-bdp","tag-ceee","tag-eu","tag-evropa","tag-see","tag-ui","tag-umetna-inteligenca","tag-zdruzenje"],"featured_image_urls":{"full":["https:\/\/tehnokrat.si\/wp-content\/uploads\/2025\/06\/pexels-cottonbro-5473955.jpg",2000,1333,false],"thumbnail":["https:\/\/tehnokrat.si\/wp-content\/uploads\/2025\/06\/pexels-cottonbro-5473955-150x150.jpg",150,150,true],"medium":["https:\/\/tehnokrat.si\/wp-content\/uploads\/2025\/06\/pexels-cottonbro-5473955-300x200.jpg",300,200,true],"medium_large":["https:\/\/tehnokrat.si\/wp-content\/uploads\/2025\/06\/pexels-cottonbro-5473955-768x512.jpg",640,427,true],"large":["https:\/\/tehnokrat.si\/wp-content\/uploads\/2025\/06\/pexels-cottonbro-5473955-1024x682.jpg",640,426,true],"1536x1536":["https:\/\/tehnokrat.si\/wp-content\/uploads\/2025\/06\/pexels-cottonbro-5473955-1536x1024.jpg",1536,1024,true],"2048x2048":["https:\/\/tehnokrat.si\/wp-content\/uploads\/2025\/06\/pexels-cottonbro-5473955.jpg",2000,1333,false],"newsphere-slider-full":["https:\/\/tehnokrat.si\/wp-content\/uploads\/2025\/06\/pexels-cottonbro-5473955-1280x720.jpg",1280,720,true],"newsphere-featured":["https:\/\/tehnokrat.si\/wp-content\/uploads\/2025\/06\/pexels-cottonbro-5473955-1024x682.jpg",1024,682,true],"newsphere-medium":["https:\/\/tehnokrat.si\/wp-content\/uploads\/2025\/06\/pexels-cottonbro-5473955-720x380.jpg",720,380,true]},"author_info":{"display_name":"Miran","author_link":"https:\/\/tehnokrat.si\/?author=1"},"category_info":"Informacijske tehnologije<\/a> Od tu in tam<\/a>","tag_info":"Od tu in tam","comment_count":"0","_links":{"self":[{"href":"https:\/\/tehnokrat.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/9749","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/tehnokrat.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/tehnokrat.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/tehnokrat.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/users\/1"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/tehnokrat.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcomments&post=9749"}],"version-history":[{"count":1,"href":"https:\/\/tehnokrat.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/9749\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":9753,"href":"https:\/\/tehnokrat.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/9749\/revisions\/9753"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/tehnokrat.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/media\/9750"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/tehnokrat.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fmedia&parent=9749"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/tehnokrat.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcategories&post=9749"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/tehnokrat.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Ftags&post=9749"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}
Na\u010drt s petimi stebri za preobrazbo regije<\/strong>
Akcijski na\u010drt za umetno inteligenco v Srednji in Vzhodni Evropi opredeljuje konkreten, regiji prilagojen na\u010drt izvedljivih priporo\u010dil po meri za pove\u010danje storilnosti, pospe\u0161itev prebojnih inovacij in zmanj\u0161anje zaostanka za Zahodom, ko gre za konkuren\u010dnost. Strategija, ki temelji na usklajenem regionalnem ukrepanju in ne na razdrobljenih nacionalnih prizadevanjih, poziva k usklajevanju med vladami, podjetji, akademsko sfero in civilno dru\u017ebo, da bi se v regiji Srednje in Vzhodne Evrope oblikoval enoten in izjemno u\u010dinkovit ekosistem umetne inteligence. <\/p>\n\n\n\n
Na\u010drt zdru\u017eenja AI Chamber temelji na petih strate\u0161kih stebrih, ki skupaj odpravljajo sistemske ovire za razvoj in uvedbo umetne inteligence – zlasti med malimi in srednje velikimi podjetji (MSP) v regiji, ki predstavljajo 99 odstotkov vseh podjetij v Srednji in Vzhodni Evropi ter ustvarijo pribli\u017eno 50 odstotkov BDP. <\/p>\n\n\n\n
\u00bbTo je na\u010drt za preobrazbo, vendar ni primeren za vse. Sodelovali bomo z lokalnimi organi, ministrstvi in partnerskimi organizacijami v vseh dr\u017eavah Srednje in Vzhodne Evrope, da bi ta na\u010drt prilagodili in izpeljali tam, kjer to najbolj pomembno,\u00ab pravi Tomasz Sna\u017cyk, izvr\u0161ni direktor zdru\u017eenja AI Chamber<\/strong>.<\/p>\n\n\n\n![\"\"](\"https:\/\/tehnokrat.si\/wp-content\/uploads\/2025\/06\/pexels-pavel-danilyuk-8438923.jpg\")
<\/a><\/figure>\n\n\n\n
Prvi steber se za\u010dne z infrastrukturo. V regiji trenutno primanjkuje ra\u010dunalni\u0161kih zmogljivosti, nujnih za konkuren\u010dnost: Slovenija, Bolgarija in \u010ce\u0161ka so z nacionalnimi superra\u010dunalniki sicer naredile korak naprej, vendar so skupne kapacitete visokozmogljivega ra\u010dunalni\u0161tva (HPC) v Srednji in Vzhodni Evropi \u0161e vedno bistveno slab\u0161e od Zahodne Evrope. Na\u010drt Chamber AI predlaga vzpostavitev regionalno integriranih visokozmogljivih ra\u010dunalni\u0161kih omre\u017eij, ki povezujejo obstoje\u010de nacionalne superra\u010dunalnike, da bi zagonskim podjetjem, malim in srednje velikim podjetjem ter raziskovalcem zagotovili ra\u010dunalni\u0161ko mo\u010d, potrebno za razvoj naprednih re\u0161itev umetne inteligence ali zagon preizkusnih okolij na podro\u010djih, kot sta zdravstvo in avtonomna vozila. <\/p>\n\n\n\n
Na podro\u010dju podatkov je v na\u010drtu opisana vzpostavitev mre\u017ee znanja o odprtih podatkih v Srednji in Vzhodni Evropi za javne ustanove, ki bo omogo\u010dila izmenjavo najbolj\u0161ih praks ter izbolj\u0161ala dostopnost nacionalnih portalov za dostop do odprtih podatkov za razvijalce in raziskovalce. Z uvedbo skupnih standardov upravljanja ter ustanovitvijo \u010dezmejnih podatkovnih skladov v panogah, kot sta zdravstvo in proizvodnja, bodo lahko dele\u017eniki varno zdru\u017eevali podatke ter tako postavili temelje za u\u010dinkovitej\u0161e in zanesljivej\u0161e u\u010denje modelov umetne inteligence.<\/p>\n\n\n\n
Znanje je adut v rokavu regije, a obenem njena \u0161ibka to\u010dka. \u010ceprav regija izobra\u017euje vrhunske diplomante s podro\u010dij znanosti, tehnologije, in\u017eenirstva in matematike, se spopada z begom mo\u017eganov in pomanjkanjem prakti\u010dnih izku\u0161enj na podro\u010dju umetne inteligence. Na\u010drt predvideva obse\u017ene nalo\u017ebe v izobra\u017eevanje o umetni inteligenci in usposabljanje, od nacionalnih \u0161olskih programov do ve\u010d kot 1000 v celoti financiranih \u0161tipendij za umetno inteligenco. Nova pobuda za kro\u017eenje mo\u017eganov bo ponujala finan\u010dne spodbude za vrnitev izseljenih strokovnjakov s podro\u010dja umetne inteligence, da vodijo raziskovalne laboratorije, zagonska podjetja ali projekte v javnem sektorju.<\/p>\n\n\n\n
Na\u010drt ponuja sve\u017e in usklajen pristop k pere\u010di temi regulacije. Ob uveljavitvi Akta EU o umetni inteligenci se bodo vlade dr\u017eav Srednje in Vzhodne Evrope zna\u0161le pred dvojnim izzivom: kako zagotoviti skladnosti s predpisi ter ohraniti konkuren\u010dnost. Akcijski na\u010drt predlaga vzpostavitev regionalnih regulativnih peskovnikov, v katerih bi lahko zagonska podjetja varno preizku\u0161ala sisteme umetne inteligence brez zapletenih pravnih ovir. Na\u010drt se zavzema tudi za oblikovanje sveta za politiko umetne inteligence v Srednji in Vzhodni Evropi, s katerim bi imela regija ve\u010dji vpliv v Bruslju in zagotovila, da bi pravila na ravni EU odra\u017eala potrebe regije – na primer za\u0161\u010dito malih in srednjih podjetij pred nesorazmernimi obremenitvami.<\/p>\n\n\n\n
V zadnjem delu na\u010drt re\u0161uje morda najve\u010djo pomanjkljivost regije: pomanjkanje nalo\u017ebenega kapitala. Leta 2024 so zagonska podjetja v regiji Srednje in Vzhodne Evrope zbrala le 2,3 milijarde evrov tveganega kapitala, kar je le majhen odstotek v primerjavi z Zahodno Evropo. Regijo dose\u017ee manj kot 10 odstotkov vseh nalo\u017eb v umetno inteligenco na ravni EU. Strategija zdru\u017eenja AI Chamber zato predlaga vzpostavitev nacionalnih programov za raziskave in razvoj na podro\u010dju umetne inteligence, ki bi ponujali namenska nepovratna sredstva za projekte umetne inteligence na univerzah, v raziskovalnih in\u0161titutih ter v javno-zasebnih partnerstvih. Ti programi bi pomagali obetavne zamisli, \u0161e zlasti v tradicionalnih panogah, kot sta proizvodnja in kmetijstvo, preoblikovati v prave izdelke in rasto\u010da podjetja.<\/p>\n\n\n\n
\u00bbRegija Srednje in Vzhodne Evrope si ne more privo\u0161\u010diti, da bi \u010dakala na razvoj dogodkov. Naslednjih 12 do 24 mesecev je za nas klju\u010dnih ter zahteva pogumno, usklajeno in takoj\u0161nje ukrepanje, saj si lahko le tako zagotovimo polo\u017eaj konkuren\u010dnega in inovativnega gospodarstva v EU. To obdobje bo odlo\u010dalo o tem, ali bo Srednja in Vzhodna Evropa postala globalni igralec na podro\u010dju umetne inteligence ali ostala le pasivni opazovalec,\u00ab dodaja Tomasz Sna\u017cyk. \u00bbUI je gospodarska prilo\u017enost na\u0161e generacije. \u010ce bomo malim in srednje velikim podjetjem zagotovili prava orodja, podatke in kapital, ne bodo samo konkuren\u010dna, temve\u010d se bodo nau\u010dila voditi.\u00ab<\/p>\n\n\n\n<\/a><\/figure>\n\n\n\n
Srednja in Vzhodna Evropa z novo blagovno znamko. Iz zaledja v prve vrste inovacij umetne inteligence<\/strong>
Avtorji pobude poudarjajo, da akcijski na\u010drt za umetno inteligenco v Srednji in Vzhodni Evropi ni namenjen le odpravljanju zaostanka, temve\u010d tudi preoblikovanju podobe regije, ki je neko\u010d veljala zgolj za destinacijo za zunanje izvajanje. Danes ima izjemen potencial, da se uveljavi kot sredi\u0161\u010de inovacij, raziskav in globalnih zagonskih podjetij na podro\u010dju umetne inteligence. Na\u010drt predvideva oblikovanje portfelja CEE AI Champions, v katerem bodo izpostavljena podjetja, kot so UiPath, Rossum in Infermedica, ter obse\u017eno mednarodno akcijo za krepitev blagovne znamke, ki bo Srednjo in Vzhodno Evropo predstavila kot globalno zgodbo o umetni inteligenci.<\/p>\n\n\n\n
\u00bbSrednji in vzhodni Evropi za uspeh ni treba posnemati Silicijeve doline ali Zahoda, temve\u010d mora okrepiti lastne prednosti,\u00ab poudarja Sna\u017cyk. \u00bbZ uspe\u0161nimi lokalnimi ekosistemi, cenovno dostopnim kadrom in usklajenim prizadevanjem lahko ustvarimo globalno konkuren\u010dna zagonska podjetja, ki nastajajo in rastejo v Ljubljani, Pragi, Sofiji ali Vilni – ne le v Londonu ali San Franciscu.\u00ab<\/p>\n\n\n\n