{"id":9691,"date":"2025-05-29T10:04:58","date_gmt":"2025-05-29T09:04:58","guid":{"rendered":"https:\/\/tehnokrat.si\/?p=9691"},"modified":"2025-05-29T10:04:59","modified_gmt":"2025-05-29T09:04:59","slug":"porast-spletnih-oglasov-ki-vodijo-v-prevare","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/tehnokrat.si\/?p=9691","title":{"rendered":"Porast spletnih oglasov, ki vodijo v prevare"},"content":{"rendered":"\n

Nacionalni odzivni center za kibernetsko varnost SI-CERT opozarja na znaten porast spletnih oglasov, ki vodijo v razli\u010dne oblike prevar z namenom finan\u010dnega o\u0161kodovanja uporabnikov. Ti oglasi se pojavljajo predvsem kot sponzorirane objave na dru\u017ebenih omre\u017ejih, kot je Facebook, ter na razli\u010dnih novi\u010darskih portalih prek ogla\u0161evalskih mre\u017e.<\/p>\n\n\n\n

Klik na goljufivi oglas uporabnike najverjetneje preusmeri v investicijsko prevaro, ki je lani Slovence o\u0161kodovala za ve\u010d kot 19 milijonov evrov, povpre\u010dni znesek o\u0161kodovanja pa zna\u0161a ve\u010d kot 27.000 evrov. Pogosti so tudi oglasi za la\u017ene spletne trgovine, ki uporabljajo imena, kot so “Slovenija”, “Slovenia” ali “Ljubljana”, da bi ustvarili vtis legitimnosti. V zadnjem \u010dasu napadalci uporabljajo tudi orodja umetne inteligence za ustvarjanje prepri\u010dljivih oglasov v sloven\u0161\u010dini.<\/p>\n\n\n\n

Problemati\u010dno je predvsem, kako malo vzvodov je na voljo, da bi se omejilo zlorabo ogla\u0161evalskih orodij in za\u0161\u010ditilo uporabnike.<\/p>\n\n\n\n

Na uporabo (oz. natan\u010dneje zlorabo) legitimnih ogla\u0161evalskih orodij za zvabljanje uporabnikov v razli\u010dne spletne prevare so v SI-CERT prvi\u010d opozorili \u017ee leta 2022. Presenetljivo je, kako pogosti so danes tovrstni oglasi. Pa tudi, kako dobro ciljajo uporabnike in kako malo vzvodov je na voljo, da bi se za\u0161\u010ditili. Tako spletni uporabniki kot tudi posamezniki, katerih identiteta je zlorabljena v tak\u0161nih oglasih \u2013 zvezdniki, znane osebnosti in tudi zdravniki.<\/p>\n\n\n\n

Kam zares vodijo spletni oglasi? Najve\u010dkrat v investicijske kripto prevare<\/strong><\/h2>\n\n\n\n

Uporaba digitalnih ogla\u0161evalskih orodij napadalcem omogo\u010da doseg \u0161irokih mno\u017eic in natan\u010dno ciljanje glede na interese, kar je klju\u010dno za uspe\u0161en napad z dru\u017ebenim in\u017eeniringom.<\/p>\n\n\n\n

Najpogostej\u0161i so oglasi za goljufive investicijske sheme<\/strong><\/a>, ki se prek \u0161iroko razpredenih ogla\u0161evalskih mre\u017e ume\u0161\u010dajo na razli\u010dne spletne strani in medijske portale. Med njimi so tudi \u0161tevilni slovenski. Tovrstni oglasi se skrivajo pod razli\u010dnimi obljubami o dobrem zaslu\u017eku z delom od doma in velikimi donosi brez tveganja. Investicijske prevare so po podatkih policije v preteklem letu Slovence o\u0161kodovale za ve\u010d kot 19 milijonov evrov, pri \u010demer je povpre\u010dni znesek o\u0161kodovanj zna\u0161el ve\u010d kot 27.000 eur. <\/strong>Tudi na\u0161i kolegi iz drugih odzivnih centrov po Evropi poro\u010dajo o velikem porastu investicijskih prevar.<\/p>\n\n\n\n

\"Oglasi<\/figure>\n\n\n\n

Oglasi za goljufive investicijske sheme prednja\u010dijo predvsem na omre\u017eju Facebook. V njih navadno zlorabijo podobe razli\u010dnih znanih osebnosti in blagovnih znamk<\/strong>, z namenom prepri\u010devanja in ustvarjanja legitimnosti. <\/p>\n\n\n\n

\"La\u017eni<\/figure>\n\n\n\n

\u017drtve investicijskih prevar pogosto i\u0161\u010dejo pomo\u010d pri povra\u010dilu izgubljenega denarja. Pri tem pa lahko naletijo na novo prevaro s povra\u010dilom sredstev<\/a> (ang. Recovery Scam<\/em>). Prevaranti se namre\u010d v naslednjem koraku predstavljajo kot strokovnjaki za povra\u010dilo sredstev in tudi ogla\u0161ujejo svoje storitve na omre\u017eju Meta. <\/strong>Za prepri\u010dljivej\u0161o krinko kopirajo podobo in imena slovenskih institucij, npr. slovensko policijo, FURS, razli\u010dna ministrstva in promovirajo Facebook objave o pregonu kriminalcev ter obljubljajo pomo\u010d o\u0161kodovanim.<\/p>\n\n\n\n

\"La\u017eni<\/figure>\n\n\n\n

Oglasi za la\u017ene spletne trgovine<\/strong><\/h2>\n\n\n\n

Druga pogosta prevara, ki stoji za goljufivimi oglasi, so la\u017ene spletne trgovine. <\/strong>\u017de nekaj let je prisoten trend la\u017enih trgovin, ki uporabljajo ime Slovenija<\/a>, Slovenia ali Ljubljana. Tako zavajajo, da gre za slovenske trgovce ali slovenska predstavni\u0161tva tujih blagovnih znamk. Tovrstne la\u017ene trgovine so izjemno dobro optimizirane za iskalnike in jih uporabniki hitro najdejo \u017ee z nekaj klju\u010dnim besedami. Najdemo pa tudi \u0161tevilne Facebook oglase, ki zlorabljajo znane slovenske trgovce.<\/p>\n\n\n\n

\"Oglasi<\/figure>\n\n\n\n

V zadnjih mesecih vidimo, da napadalci uporabljajo tudi orodja generativne umetne inteligence, s katerimi ustvarjajo oglase. Prepri\u010dljivi teksti so napisani v lepi sloven\u0161\u010dini, ustvarjene grafike pa vzbujajo vtis, da so posnete v Ljubljani. Celo slovensko zastavo dodajo v izlo\u017ebo.<\/p>\n\n\n\n

\"Oglas<\/figure>\n\n\n\n

Vabe v skrito naro\u010dnino<\/strong><\/h2>\n\n\n\n

Tretja vrsta goljufivih oglasov na omre\u017eju Facebook (na platformi Instagram jih zaznavamo manj) so oglasi, ki vodijo v t.i. prevaro s skrito naro\u010dnino.<\/a><\/strong> V prevari s skrito naro\u010dnino goljufi \u017eelijo od nas izvabiti \u0161tevilko kreditne kartice. V drobnem tisku pa ugotovimo, da se pravzaprav naro\u010damo na neko trivialno storitev. Simboli\u010dni znesek v vi\u0161ini par evrov se po nekaj dneh spremeni v naro\u010dnino do 60 \u20ac, ki jo vsak mesec trgajo s kreditne kartice. <\/p>\n\n\n\n

Glede na prijave, ki jih prejmemo na SI-CERT, se za presenetljivo uspe\u0161ne izka\u017eejo oglasi, ki obljubljajo mese\u010dne avtobusne vozovnice za le nekaj evrov. Pogosti so tudi oglasi, ki za nizko ceno obljubljajo odprodajo starih zalog obla\u010dil, pozabljenih kov\u010dkov na letali\u0161\u010du, gospodinjskih aparatov ali koles.<\/p>\n\n\n\n

\"Oglasi,<\/figure>\n\n\n\n

Platforme bi morale u\u010dinkoviteje ukrepati<\/strong><\/p>\n\n\n\n

Ko uporabniki naletimo na tovrstne goljufive oglase na omre\u017eju Meta, jih lahko prijavimo (funkcija Report ad)<\/a>. Vendar \u0161tevilne povratne informacije, ki jih dobimo od uporabnikov, ka\u017eejo, da platforma ne odreagira ustrezno. Poljski odzivni center za kibernetsko varnost CERT Polska je izvedel <\/strong>raziskavo<\/strong><\/a>, kjer so prijavili 112 spornih goljufivih oglasov, od katerih je platforma Meta odstranila zgolj 10 oglasov.<\/strong> Na njihova \u0161tevilna priporo\u010dila, kako omejiti zlorabo ogla\u0161evalskih orodij in za\u0161\u010dititi uporabnike, se predstavni\u0161tvo podjetja Meta na Poljskem ni odzvalo.  <\/strong><\/a><\/p>\n\n\n\n

Podjetje Revolut je v zadnjem Poro\u010dilu o varnosti potro\u0161nikov in finan\u010dnem kriminalu<\/a>, ki je zaobjelo leti 2023 in 2024 in tudi uporabnike iz Slovenije, izpostavilo, da platforme podjetja Meta ostajajo najve\u010dji vir prevar, prijavljenih Revolutu. Fintech podjetje, z ve\u010d kot 50 milijoni uporabnikov, v poro\u010dilu poudarja, da se napadalci vse pogosteje obra\u010dajo na \u0161ifrirane platforme za izmenjavo sporo\u010dil (kot sta WhatsApp in Telegram), da bi izkoristili \u017ertve. Dele\u017e prevar, ki izvirajo iz teh platform, se je v drugi polovici leta 2024 mo\u010dno pove\u010dal. Platforme podjetja Meta (Facebook, Instagram in WhatsApp) \u0161e vedno skupno predstavljajo 54 % vseh prevar, prijavljenih Revolutu.<\/strong><\/p>\n\n\n\n

Kaj sploh preostane uporabnikom?<\/strong><\/h2>\n\n\n\n

Uporabnikom svetujemo, da vedno preverijo Facebook stran, ki stoji za Facebook oglasom<\/strong>, kadar ta izstopa po svojih obljubah. Kot najbolj\u0161a vaba se izka\u017eejo zelo nizke cene uveljavljenih blagovnih znamk, izjemni donosi pri investicijskih vlaganjih, delo od doma z visokimi zaslu\u017eki, razprodaje za le nekaj evrov ipd.<\/p>\n\n\n\n

\n

Uporabniki naj preverijo razdelek Vizitka, kjer bodo na\u0161li dva pomembna podatka, in sicer \u010das nastanka strani in lokacijo<\/strong>, kjer se nahajajo upravljavci strani.<\/p>\n<\/blockquote>\n\n\n\n

Facebook strani, ki so nastale pred nekaj dnevi, imajo nekaj deset sledilcev, zgolj eno ali dve objavi, upravljavci strani so, npr. s Filipinov, obenem pa imajo aktivno mno\u017eico oglasov, ne vzbujajo zaupanja. Uporabniki naj tudi preverijo komentarje ostalih sledilcev<\/strong>, kjer so o\u010ditni predvsem komentarji botov. Gre za \u0161tevilne umetno ustvarjene profile, ki so pod nadzorom goljufov in za katerimi ne stojijo resni\u010dne osebe. Njihove objave so spisane in objavljene prek vnaprej programiranih skript, vsi pa izjemno hvalijo<\/strong> nek izdelek ali investicijsko prilo\u017enost.<\/p>\n\n\n\n

\"Podatki<\/figure>\n\n\n\n

V opisanih primerih se odgovornost, kako zagotoviti varnost, ponovno prelaga na kon\u010dne uporabnike, pri \u010demer je izjemno nesorazmerno, koliko znanja, sredstev in razpolo\u017eljivih konkretnih mo\u017enosti ukrepanja imajo le-ti na voljo v odnosu do tehnolo\u0161kega velikana. Uporabniki upravi\u010deno zaupamo, da na velikih platformah, kot je npr. Meta ter pri drugih ponudnikih oglasnega prostora, obstajajo dolo\u010dene varovalke, da ne bomo kliknili neposredno na spletno prevaro.<\/p>\n\n\n\n

Varovalk je o\u010ditno malo, saj vse, kar napadalci potrebujejo za ume\u0161\u010danje oglasov, je kreditna kartica in malo marketin\u0161kih ve\u0161\u010din. Njihov finan\u010dni vlo\u017eek v ogla\u0161evanje je najve\u010dkrat ni\u010den, saj pogosto zlorabijo poslovne profile<\/a> in izkoristijo njihove ogla\u0161evalske ra\u010dune ter povezane kreditne kartice.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

Nacionalni odzivni center za kibernetsko varnost SI-CERT opozarja na znaten porast spletnih oglasov, ki vodijo…<\/p>\n","protected":false},"author":1,"featured_media":9692,"comment_status":"open","ping_status":"open","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"_exactmetrics_skip_tracking":false,"_exactmetrics_sitenote_active":false,"_exactmetrics_sitenote_note":"","_exactmetrics_sitenote_category":0,"footnotes":""},"categories":[1,6],"tags":[1240,1165,164,5659,3137,4273,139,4284,1409,408],"class_list":["post-9691","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","hentry","category-it","category-odtuintam","tag-denar","tag-druzabna-omrezja","tag-facebook","tag-investicije","tag-kreditne-kartice","tag-kripto","tag-oglasi","tag-prevare","tag-si-cert","tag-varnost"],"featured_image_urls":{"full":["https:\/\/tehnokrat.si\/wp-content\/uploads\/2025\/05\/pexels-tima-miroshnichenko-6266500.jpg",2000,1333,false],"thumbnail":["https:\/\/tehnokrat.si\/wp-content\/uploads\/2025\/05\/pexels-tima-miroshnichenko-6266500-150x150.jpg",150,150,true],"medium":["https:\/\/tehnokrat.si\/wp-content\/uploads\/2025\/05\/pexels-tima-miroshnichenko-6266500-300x200.jpg",300,200,true],"medium_large":["https:\/\/tehnokrat.si\/wp-content\/uploads\/2025\/05\/pexels-tima-miroshnichenko-6266500-768x512.jpg",640,427,true],"large":["https:\/\/tehnokrat.si\/wp-content\/uploads\/2025\/05\/pexels-tima-miroshnichenko-6266500-1024x682.jpg",640,426,true],"1536x1536":["https:\/\/tehnokrat.si\/wp-content\/uploads\/2025\/05\/pexels-tima-miroshnichenko-6266500-1536x1024.jpg",1536,1024,true],"2048x2048":["https:\/\/tehnokrat.si\/wp-content\/uploads\/2025\/05\/pexels-tima-miroshnichenko-6266500.jpg",2000,1333,false],"newsphere-slider-full":["https:\/\/tehnokrat.si\/wp-content\/uploads\/2025\/05\/pexels-tima-miroshnichenko-6266500-1280x720.jpg",1280,720,true],"newsphere-featured":["https:\/\/tehnokrat.si\/wp-content\/uploads\/2025\/05\/pexels-tima-miroshnichenko-6266500-1024x682.jpg",1024,682,true],"newsphere-medium":["https:\/\/tehnokrat.si\/wp-content\/uploads\/2025\/05\/pexels-tima-miroshnichenko-6266500-720x380.jpg",720,380,true]},"author_info":{"display_name":"Miran","author_link":"https:\/\/tehnokrat.si\/?author=1"},"category_info":"Informacijske tehnologije<\/a> Od tu in tam<\/a>","tag_info":"Od tu in tam","comment_count":"0","_links":{"self":[{"href":"https:\/\/tehnokrat.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/9691","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/tehnokrat.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/tehnokrat.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/tehnokrat.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/users\/1"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/tehnokrat.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcomments&post=9691"}],"version-history":[{"count":1,"href":"https:\/\/tehnokrat.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/9691\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":9693,"href":"https:\/\/tehnokrat.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/9691\/revisions\/9693"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/tehnokrat.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/media\/9692"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/tehnokrat.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fmedia&parent=9691"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/tehnokrat.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcategories&post=9691"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/tehnokrat.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Ftags&post=9691"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}