Tole ne bo enostavno brati. Fiziki so s kvantno simulacijo odkrili pojav, povezan s koncem vesolja. Dr. Jaka Vodeb z Instituta \u00bbJo\u017eef Stefan\u00ab je skupaj s kolegi iz Velike Britanije in Nem\u010dije s kvantno simulacijo pridobil dragocen vpogled v znan fizikalni pojav, to je razpad la\u017enega vakuuma. \u010ce so pionirske raziskave pred 50 leti predlagale, da je vesolje morda ujeto v la\u017enem vakuumu, so raziskave s kvantno simulacijo podale nov uvid v mehanizem prehoda v bolj stabilno stanje pravega vakuuma. S temi ugotovitvami bi vesolje popolnoma spremenilo svojo strukturo, svet, kot ga poznamo, pa bi se sesul kot hi\u0161ica iz kart. Vendar, \u0161ele \u010dez milijarde in milijarde let.<\/p>\n\n\n\n
Fiziki so se dolgo spra\u0161evali, ali se lahko zgodi proces razpada la\u017enega vakuuma, in \u010de se lahko, koliko \u010dasa bi to trajalo. Raziskave na novih napravah in strojni opremi so jim omogo\u010dile nova spoznanja. Kvantni ra\u010dunalnik oz. t. i. kvantni \u017earilnik je znanstvenikom iz Slovenije, Velike Britanije in Nem\u010dije omogo\u010dil opazovanje zapletenega \u00bbplesa\u00ab mehur\u010dkov, ki vklju\u010duje njihovo nastajanje, rast in interakcijo v realnem \u010dasu. To naj bi bil eden prvih primerov, ko so znanstveniki lahko neposredno simulirali in opazovali dinamiko la\u017enega vakuumskega razpada v tako velikem merilu.<\/p>\n\n\n\n
V raziskavi, ki so jo opravili Univerza v Leedsu, Forschungszentrum J\u00fclich, kjer je svoje podoktorsko usposabljanje opravljal dr. Jaka Vodeb z Instituta \u00bbJo\u017eef Stefan\u00ab, in Avstrijski in\u0161titut za znanost in tehnologijo (ISTA), so posku\u0161ali razumeti klju\u010dno uganko la\u017enega vakuumskega razpada in mehanizem, ki je v ozadju. Eksperiment je vklju\u010deval postavitev 5564 kubitov – osnovnih gradnikov kvantnega ra\u010dunalni\u0161tva – v posebne konfiguracije, ki predstavljajo la\u017eni vakuum. S skrbnim nadzorom sistema so raziskovalci lahko spro\u017eili prehod iz la\u017enega v pravi vakuum, kar odra\u017ea nastanek mehur\u010dkov, kot ga opisuje teorija razpada la\u017enega vakuuma.<\/p>\n\n\n\n
Za razumevanje la\u017enega vakuuma obstaja analogija s plastenko vode: najprej napolnite plastenko z destilirano vodo in jo za nekaj ur postavite v zamrzovalnik. Voda v plastenki, v kateri ni prahu ali kemikalij, ki bi spro\u017eile kristalizacijo v led, lahko ostane teko\u010da pod obi\u010dajno to\u010dko zmrzovanja. To je metastabilno stanje. Ko plastenko vzamete iz zmrzovalnika in jo potresete, bo prekomerno ohlajena voda takoj zamrznila v led in tako pre\u0161la v stabilno stanje.<\/p>\n\n\n\n
\u010ceprav bi ta proces lahko spro\u017eil pomembno spremembo v strukturi vesolja, se strokovnjaki strinjajo, da je napovedovanje \u010dasovnega poteka te\u017eavno, vendar se bo verjetno zgodil v astronomsko dolgem obdobju, ki lahko traja ve\u010d milijonov in celo milijard let. Kar danes posebej razveseljuje, je dejstvo, da imajo raziskovalci nova orodja, kvantne ra\u010dunalnike, ki lahko u\u010dinkovito slu\u017eijo kot namizni \u00bblaboratorij\u00ab za razumevanje temeljnih dinami\u010dnih procesov v vesolju. Prepri\u010dani so, da ima raziskava poleg pomena za kozmologijo tudi prakti\u010dne posledice za razvoj kvantnega ra\u010dunalni\u0161tva. Ali kot razlaga dr. Jaka Vodeb: \u00bbTa odkritja ne le premikajo meje znanstvenega znanja, temve\u010d tudi utirajo pot prihodnjim tehnologijam, ki bi lahko korenito spremenile podro\u010dja, kot so kriptografija, znanost o materialih in energetsko u\u010dinkovito ra\u010dunalni\u0161tvo.\u00ab<\/p>\n\n\n\n
\u010clanek v reviji Nature Physics<\/a> je bil dele\u017een izrednega zanimanja, raziskave pa se \u017ee nadaljujejo.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":" Tole ne bo enostavno brati. Fiziki so s kvantno simulacijo odkrili pojav, povezan s koncem…<\/p>\n","protected":false},"author":1,"featured_media":9316,"comment_status":"open","ping_status":"open","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"_exactmetrics_skip_tracking":false,"_exactmetrics_sitenote_active":false,"_exactmetrics_sitenote_note":"","_exactmetrics_sitenote_category":0,"footnotes":""},"categories":[1,6],"tags":[5527,2562,5528,5530,626,5529,420],"class_list":["post-9315","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","hentry","category-it","category-odtuintam","tag-fizika","tag-ijs","tag-jaka-vodeb","tag-nature","tag-simulacije","tag-vakuumski-razpad","tag-vesolje"],"featured_image_urls":{"full":["https:\/\/tehnokrat.si\/wp-content\/uploads\/2025\/03\/Jaka-Vodeb_Foto_Marjan_Verc.jpg",1920,1281,false],"thumbnail":["https:\/\/tehnokrat.si\/wp-content\/uploads\/2025\/03\/Jaka-Vodeb_Foto_Marjan_Verc-150x150.jpg",150,150,true],"medium":["https:\/\/tehnokrat.si\/wp-content\/uploads\/2025\/03\/Jaka-Vodeb_Foto_Marjan_Verc-300x200.jpg",300,200,true],"medium_large":["https:\/\/tehnokrat.si\/wp-content\/uploads\/2025\/03\/Jaka-Vodeb_Foto_Marjan_Verc-768x512.jpg",640,427,true],"large":["https:\/\/tehnokrat.si\/wp-content\/uploads\/2025\/03\/Jaka-Vodeb_Foto_Marjan_Verc-1024x683.jpg",640,427,true],"1536x1536":["https:\/\/tehnokrat.si\/wp-content\/uploads\/2025\/03\/Jaka-Vodeb_Foto_Marjan_Verc-1536x1025.jpg",1536,1025,true],"2048x2048":["https:\/\/tehnokrat.si\/wp-content\/uploads\/2025\/03\/Jaka-Vodeb_Foto_Marjan_Verc.jpg",1920,1281,false],"newsphere-slider-full":["https:\/\/tehnokrat.si\/wp-content\/uploads\/2025\/03\/Jaka-Vodeb_Foto_Marjan_Verc-1280x720.jpg",1280,720,true],"newsphere-featured":["https:\/\/tehnokrat.si\/wp-content\/uploads\/2025\/03\/Jaka-Vodeb_Foto_Marjan_Verc-1024x683.jpg",1024,683,true],"newsphere-medium":["https:\/\/tehnokrat.si\/wp-content\/uploads\/2025\/03\/Jaka-Vodeb_Foto_Marjan_Verc-720x380.jpg",720,380,true]},"author_info":{"display_name":"Miran","author_link":"https:\/\/tehnokrat.si\/?author=1"},"category_info":"Informacijske tehnologije<\/a> Od tu in tam<\/a>","tag_info":"Od tu in tam","comment_count":"0","_links":{"self":[{"href":"https:\/\/tehnokrat.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/9315","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/tehnokrat.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/tehnokrat.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/tehnokrat.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/users\/1"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/tehnokrat.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcomments&post=9315"}],"version-history":[{"count":1,"href":"https:\/\/tehnokrat.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/9315\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":9317,"href":"https:\/\/tehnokrat.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/9315\/revisions\/9317"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/tehnokrat.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/media\/9316"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/tehnokrat.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fmedia&parent=9315"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/tehnokrat.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcategories&post=9315"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/tehnokrat.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Ftags&post=9315"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}