![\"\"](\"https:\/\/tehnokrat.si\/wp-content\/uploads\/2021\/07\/GenZ_raziskava_odnosi.jpg\")
<\/a><\/figure>\n\n\n\nLjudje in vrednote so pomembnej\u0161i od denarja<\/strong> Njihovo spo\u0161tovanje teh visokolete\u010dih vrednot se ka\u017ee tudi v skrbi za dru\u017ebena in okoljska vpra\u0161anja. Skoraj polovica vseh anketirancev v raziskavi podjetja Mastercard (45 %) donira sredstva razli\u010dnim fundacijam in nevladnim organizacijam. Ve\u010d kot tretjina mladih iz dr\u017eav Srednje in Vzhodne Evrope je vklju\u010denih v prostovoljstvo, v Sloveniji celo 39 %.<\/p>\n\n\n\n \u00bbMladi kot pravi idealisti prevzemajo odgovornost za oblikovanje prihodnosti, pri \u010demer kot pomembne izpostavljajo trenutne okoljske in dru\u017ebene izzive in zato pri\u010dakujejo, da bodo na tem podro\u010dju aktivna tudi podjetja. Raziskava podjetja Mastercard je pokazala, da generacija Z ceni trajnostna podjetja in da nima zadr\u017ekov pred doniranjem,\u00ab je dejal Ale\u0161 Petejan, vodja marketinga v Mastercard Slovenija.<\/p>\n\n\n\n Cilj: finan\u010dna neodvisnost<\/strong> \u010ceprav raziskava podjetja Mastercard potrjuje, da gre \u0161e vedno za generacijo, ki finan\u010dno mo\u010dno zana\u0161a na svoje star\u0161e, je spodbuden podatek ta, da posamezniki posku\u0161ajo diverzificirati vire svojih dohodkov. Medtem ko povpre\u010dni mese\u010dni prihodek predstavnika generacije Z iz dr\u017eav Srednje in Vzhodne Evrope zna\u0161a 450 evrov, je povpre\u010dni mese\u010dni prihodek slovenskega mladca oziroma mladenke zglednih 702 evra. A kljub temu za vsakega petega (20 %) star\u0161i \u0161e vedno predstavljajo poglaviten vir sredstev, torej se tudi po\u010dutijo odvisne od star\u0161ev in je njihova prednostna naloga v bli\u017enji prihodnosti doseganje finan\u010dne (in sicer\u0161nje) neodvisnosti. Njihovi glavni cilji so tako zaklju\u010diti izobra\u017eevanje, pridobiti prve poklicne izku\u0161nje in se preseliti na svoje.<\/p>\n\n\n\n Nova generacija zaposlenih<\/strong> Mladi so denimo \u0161okirani nad tehnolo\u0161ko zastarelostjo nekaterih delovnih mest ali pa neprilagodljivostjo dela, o neprilagodljivosti sve\u017eih kadrov na trgu delovne sile pa poro\u010dajo tudi delodajalci. Ti, povsem skladno z ugotovitvami Mastercardove raziskave, poro\u010dajo o precej nerealnih pri\u010dakovanjih glede dela in pla\u010dila zanj. Evropski predstavniki generacije Z \u017eelijo zaslu\u017eiti med 2.000 in 3.000 evrov na mesec \u2013 kar naj bi bilo po njihovem prepri\u010danju dovolj, da si lahko ustvarijo dru\u017eino, privar\u010dujejo za stanovanje in dopust ali ob\u010dasno potovanje.<\/p>\n\n\n\n A da bodo oboji zadovoljni (s kompromisom), bo preteklo \u0161e veliko vode in \u010dasa. Ker zadovoljni zaposleni delajo bolje, bi morala prvi korak narediti podjetja in poskrbeti, da bodo nudila privla\u010dna delovna mesta in okolja. Raba sodobnih tehnologij mora postati samoumevna, pa \u010detudi skladna s trendom BYOD (Bring your own device), ki informatikom po podjetjih sivi lase, saj se na ta na\u010din ustvarja veliko razli\u010dnih naprav in aplikacij, ki jih je treba varovati, z njimi pa tudi ogromno t. i. sen\u010dnega IT-ja.<\/p>\n\n\n\n Pametni kupci in popolnoma digitalni<\/strong> Za to tehni\u010dno napredno in vedno povezano generacijo elektronsko poslovanje predstavlja naravno okolje \u2013 69 % jih kupuje prek spleta vsaj enkrat na mesec, pri \u010demer kupujejo predvsem obla\u010dila (62 %), hrano (44 %) ali izdelke za lepoto in nego (41 %). Po tej plati se skoraj ne lo\u010dijo od ostalih dr\u017eavljanov, saj so se v spletnih nakupovalnih ko\u0161arah Slovencev v preteklih mesecih najpogosteje zna\u0161la prav obla\u010dila, obutev in modni dodatki (vir: MasterIndex, junij 2021).<\/p>\n\n\n\n Hkrati so \u00bbzoomerji\u00ab cenovno zelo ozave\u0161\u010deni in ljubitelji promocij. 75 % jih pravi, da pred odlo\u010ditvijo za nakup vedno preverijo ponudbo razli\u010dnih trgovcev. 81 % pa pred nakupom pogleda, ali je izdelek na voljo po promocijski ceni pri drugem dobavitelju.<\/p>\n\n\n\n Tudi gladka uporabni\u0161ka izku\u0161nja je zanje nujnega pomena. Za svoje so vzeli digitalno pla\u010devanje, a njihove najbolj priljubljene oblike le-tega se med dr\u017eavami razlikujejo. V Sloveniji 27 % uporabnikov za spletno nakupovanje uporablja debetno kartico, 36 % pa jih za spletna pla\u010dila uporablja kreditno kartico. Pri fizi\u010dnem nakupovanju mladi najraje izberejo brezgotovinsko pla\u010devanje, ki ponuja udobje in hitrost. Generacija Z \u017eeli obenem pla\u010devati s svojo mobilno napravo in mobilna brezsti\u010dna pla\u010dila omogo\u010da prav tehnologija tokenizacije podjetja Mastercard. Medtem ko \u017ee 38 % mladih iz celotne CEE regije brezsti\u010dno pla\u010duje s svojim mobilnim telefonom, je v Sloveniji tak\u0161nih le 18 % mladih \u2013 zaostanek, ki me kar malce \u010dudi, a sem prepri\u010dan, da ga bodo v par letih nadoknadili. Vsaj glede na podatek raziskave MasterIndex iz junija letos, ki je ugotovila, da je skoraj polovica Slovencev (48 %) \u017ee vsaj enkrat pla\u010dala z mobilnim telefonom. Tudi drug statisti\u010dni podatek \u2013 da ima kar 92 % \u017ee odprt svoj ban\u010dni ra\u010dun in s pridom uporablja spletne in mobilne ban\u010dne aplikacije \u2013 govori temu v prid.<\/p>\n\n\n\n Statistika, ki \u00bbtepe\u00ab generacijo Z<\/strong> Statistika \u0161e ugotavlja, da v primerjavi s prej\u0161njimi generacijami \u010dlani generacije Z navadno \u017eivijo \u00bbpo\u010dasneje\u00ab kot njihovi predhodniki, ta \u00bbumirjenost\u00ab pa se ka\u017ee tudi skozi ni\u017ejo stopnjo najstni\u0161ke nose\u010dnosti in redkej\u0161ega u\u017eivanja alkoholnih pija\u010d \u2013 kar pa \u017eal ne velja za psihoaktivne snovi. \u010ceprav slednje ni nujno vzro\u010dno povezano, pa statistika ugotavlja, da imajo predstavniki generacije Z v povpre\u010dju ve\u010d alergij, problemov z mentalnim zdravjem in te\u017eav s spanjem kot druge generacije. Zelo velik izziv, tako za \u017eivljenje kot tudi uspeh na delovnem mestu, pa je te\u017eava ohranjanja\/dr\u017eanja pozornosti, saj se sodobni mladi te\u017eko za dalj\u0161e obdobje osredoto\u010dijo na posamezno stvar.<\/p>\n\n\n\n Takole, zdaj zagotovo o generaciji Z veste bistveno ve\u010d kot pred branjem tega prispevka. Kako se ji boste prilagodili?<\/p>\n\n\n\n Ne, ni\u010d hudega, tudi sam jih ne (v celoti). Jih pa posku\u0161am. Generacija Z je…<\/p>\n","protected":false},"author":1,"featured_media":6178,"comment_status":"open","ping_status":"open","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"_exactmetrics_skip_tracking":false,"_exactmetrics_sitenote_active":false,"_exactmetrics_sitenote_note":"","_exactmetrics_sitenote_category":0,"footnotes":""},"categories":[1,6],"tags":[3872,1240,3875,3876,3196,3868,3874,170,938,3871,1768,1054,3870,3873,3869],"class_list":["post-6177","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","hentry","category-it","category-odtuintam","tag-delo","tag-denar","tag-digitalni-domorodci","tag-druzbena-omrezja","tag-gen-z","tag-generacija-z","tag-idealisti","tag-internet","tag-komunikacija","tag-odnosi","tag-placevanje","tag-sodelovanje","tag-vrednote","tag-zaposlitev","tag-zoomerji"],"featured_image_urls":{"full":["https:\/\/tehnokrat.si\/wp-content\/uploads\/2021\/07\/Mastercard-GenZ_1.jpg",2057,1372,false],"thumbnail":["https:\/\/tehnokrat.si\/wp-content\/uploads\/2021\/07\/Mastercard-GenZ_1-150x150.jpg",150,150,true],"medium":["https:\/\/tehnokrat.si\/wp-content\/uploads\/2021\/07\/Mastercard-GenZ_1-300x200.jpg",300,200,true],"medium_large":["https:\/\/tehnokrat.si\/wp-content\/uploads\/2021\/07\/Mastercard-GenZ_1-768x512.jpg",640,427,true],"large":["https:\/\/tehnokrat.si\/wp-content\/uploads\/2021\/07\/Mastercard-GenZ_1-1024x683.jpg",640,427,true],"1536x1536":["https:\/\/tehnokrat.si\/wp-content\/uploads\/2021\/07\/Mastercard-GenZ_1-1536x1024.jpg",1536,1024,true],"2048x2048":["https:\/\/tehnokrat.si\/wp-content\/uploads\/2021\/07\/Mastercard-GenZ_1-2048x1366.jpg",2048,1366,true],"newsphere-slider-full":["https:\/\/tehnokrat.si\/wp-content\/uploads\/2021\/07\/Mastercard-GenZ_1-1280x720.jpg",1280,720,true],"newsphere-featured":["https:\/\/tehnokrat.si\/wp-content\/uploads\/2021\/07\/Mastercard-GenZ_1-1024x683.jpg",1024,683,true],"newsphere-medium":["https:\/\/tehnokrat.si\/wp-content\/uploads\/2021\/07\/Mastercard-GenZ_1-720x380.jpg",720,380,true]},"author_info":{"display_name":"Miran","author_link":"https:\/\/tehnokrat.si\/?author=1"},"category_info":"Informacijske tehnologije<\/a> Od tu in tam<\/a>","tag_info":"Od tu in tam","comment_count":"0","_links":{"self":[{"href":"https:\/\/tehnokrat.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/6177","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/tehnokrat.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/tehnokrat.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/tehnokrat.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/users\/1"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/tehnokrat.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcomments&post=6177"}],"version-history":[{"count":2,"href":"https:\/\/tehnokrat.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/6177\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":6185,"href":"https:\/\/tehnokrat.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/6177\/revisions\/6185"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/tehnokrat.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/media\/6178"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/tehnokrat.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fmedia&parent=6177"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/tehnokrat.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcategories&post=6177"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/tehnokrat.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Ftags&post=6177"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}
\u010ceprav je denar pomemben, pripadniki generacije Z najbolj cenijo odnose z drugimi. Ve\u010d kot polovica slovenske generacije (55 %), se strinja, da so v \u017eivljenju pomembnej\u0161e stvari kot denar in kot svoje najpomembnej\u0161e vrednote izpostavljajo dru\u017eino (65 %), zdravje (63 %), prijatelje (53 %) in partnerje (42 %). V nasprotju s splo\u0161nim mnenjem o tej generaciji, menijo, da ni\u010d ne more nadomestiti stikov v \u017eivo, 65 % jih \u017eeli prosti \u010das pre\u017eivljati v dru\u017ebi (zlasti s prijatelji).<\/p>\n\n\n\n
V\u0161e\u010d mi je podatek, da ve\u010dina predstavnikov generacije Z cilja na finan\u010dno neodvisnost, kar je lep dose\u017eek tako star\u0161ev kot \u0161olskega sistema, ki je v zadnjih letih za\u010del vsaj malo pozornosti namenjati tudi finan\u010dni pismenosti in osamosvajanju.<\/p>\n\n\n\n<\/a><\/figure>\n\n\n\n
Prvi predstavniki generacije Z \u017ee vstopajo na trg delovne sile. Sode\u010d po Mastercardovi raziskavi jih ima 11 % zaposlitev s kraj\u0161im, 23 % pa s polnim delovnim \u010dasom. Se pa pri tem tako mladi kot podjetja soo\u010dajo z vrsto izzivov.<\/p>\n\n\n\n<\/a><\/figure>\n\n\n\n
Prva generacija, rojena v dobi vseprisotne dostopnosti spleta, je nelo\u010dljivo povezana z digitalnim svetom. So redni uporabniki dru\u017ebenih omre\u017eij, na katerih berejo novice, komunicirajo s prijatelji in sledijo svojim strastem. Mladi slovenski predstavniki so najbolj aktivni na YouTubu (88 %), Instagramu (82 %) in Facebooku (77 %). Kar 68 % sodelujo\u010dih iz Slovenije dru\u017ebene medije uporablja kot glavni vir informacij in navdiha. Dve tretjini slovenskih predstavnikov \u00bbgen Z\u00ab s svojimi prijatelji vsakodnevno komunicira s pomo\u010djo aplikacij za po\u0161iljanje sporo\u010dil. Vsaj enkrat na teden slovenski predstavniki u\u017eivajo v digitalni zabavi, in sicer pretakanju glasbe (86 %), filmih (66 %) ali igranju video iger (58 %).<\/p>\n\n\n\n<\/a><\/figure>\n\n\n\n
\u010ceprav je statistika za generacijo Z \u0161e \u00bbmlada\u00ab, vseeno \u017ee ka\u017ee ve\u010d znakov, ki bi nas morali resno skrbeti. Kot \u017ee omenjeno, \u010deprav so posamezniki digitalno zavedni, niso nujno digitalno in funkcionalno pismeni. Zelo veliko mladih danes trpi za odvisnostjo od zaslonov \u2013 predvsem mobilnih telefonov, kar kvarljivo vpliva na njihov vid in tudi telesni razvoj. Knjige berejo vse redkeje, kar vpliva tudi na opazno redkej\u0161i besednjak posameznikov in \u0161olske ocene.<\/p>\n\n\n\n<\/a><\/figure>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"