{"id":3952,"date":"2017-02-23T09:26:54","date_gmt":"2017-02-23T08:26:54","guid":{"rendered":"http:\/\/tehnokrat.si\/?p=3952"},"modified":"2017-02-23T09:26:54","modified_gmt":"2017-02-23T08:26:54","slug":"vas-denar-zelijo","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/tehnokrat.si\/?p=3952","title":{"rendered":"Va\u0161 denar \u017eelijo"},"content":{"rendered":"

Cilj skoraj polovice vseh napadov z ribarjenjem v 2016, ki so bili izvedeni z la\u017eno elektronsko po\u0161to ali prek la\u017enih spletnih strani in jih je zaznal Kaspersky Lab s hevristi\u010dnimi tehnologijami, je bila kraja denarja. To je pokazala analiza krajine finan\u010dnih gro\u017eenj, ki so jo izvedli strokovnjaki tega varnostnega podjetja. V primerjavi z 2015 se je \u0161tevilo finan\u010dnih napadov z ribarjenjem lani pove\u010dalo za dobrih 13 odstotkov.<\/p>\n

\"\"<\/a><\/p>\n

Lani so raziskovalci Kaspersky Laba preko tehnologij za zaznavo napadov z ribarjenjem zabele\u017eili skoraj 155 milijonov poskusov dostopa uporabnikov do razli\u010dnih vrst la\u017enih spletnih strani. Od tega je skoraj polovica hevristi\u010dnih zaznav predstavljala poskus obiska la\u017enih finan\u010dnih spletnih strani, kjer je bil cilj pridobiti dragocene osebne podatke uporabnikov. To so \u0161tevilke ban\u010dnih ra\u010dunov, \u0161tevilke socialnega zavarovanja ter uporabni\u0161ka imena in gesla za dostop do spletnih ban\u010dnih ra\u010dunov. Kibernetski kriminalci so nato te informacije uporabili za krajo denarja svojim \u017ertvam. Gre za najve\u010dji dele\u017e finan\u010dnega spletnega ribarjenja, ki ga je doslej zaznal Kaspersky Lab.<\/p>\n

Med vsemi tipi finan\u010dnega ribarjenja so la\u017ene ban\u010dne sheme na prvem mestu. Pri vsakem \u010detrtem (25,76 %) napadu so namre\u010d bile uporabljene la\u017ene spletne ban\u010dne informacije ali druge vsebine, povezane z bankami. Ta dele\u017e je v 2016 za 8,31 odstotne to\u010dke vi\u0161ji kot leto poprej. Dele\u017e ribarjenja, kjer so bili uporabljeni pla\u010dilni sistemi je zna\u0161al 11,55 %. Spletne trgovine so kibernetski kriminalci uporabili v 10,17 % napadih z ribarjenjem. V primerjavi z letom 2015 je dele\u017e napadov z uporabo pla\u010dilnih sistemov narasel za 3,75 odstotne to\u010dke, s spletnimi trgovinami pa za 1,09 odstotne to\u010dke. Dele\u017e finan\u010dnega ribarjenja, ki so ga zaznali ra\u010dunalniki z operacijskim sistemom Mac OS je zna\u0161al 31,38 %.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

Cilj skoraj polovice vseh napadov z ribarjenjem v 2016, ki so bili izvedeni z la\u017eno…<\/p>\n","protected":false},"author":1,"featured_media":3953,"comment_status":"open","ping_status":"open","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"_exactmetrics_skip_tracking":false,"_exactmetrics_sitenote_active":false,"_exactmetrics_sitenote_note":"","_exactmetrics_sitenote_category":0,"footnotes":""},"categories":[1,6],"tags":[1240,1509,1549],"class_list":["post-3952","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","hentry","category-it","category-odtuintam","tag-denar","tag-groznje","tag-kaspersky-lab"],"featured_image_urls":{"full":["https:\/\/tehnokrat.si\/wp-content\/uploads\/2017\/02\/Kasperky_Lab_ribarjenje_2016.jpg",675,552,false],"thumbnail":["https:\/\/tehnokrat.si\/wp-content\/uploads\/2017\/02\/Kasperky_Lab_ribarjenje_2016-150x150.jpg",150,150,true],"medium":["https:\/\/tehnokrat.si\/wp-content\/uploads\/2017\/02\/Kasperky_Lab_ribarjenje_2016-300x245.jpg",300,245,true],"medium_large":["https:\/\/tehnokrat.si\/wp-content\/uploads\/2017\/02\/Kasperky_Lab_ribarjenje_2016.jpg",640,523,false],"large":["https:\/\/tehnokrat.si\/wp-content\/uploads\/2017\/02\/Kasperky_Lab_ribarjenje_2016.jpg",640,523,false],"1536x1536":["https:\/\/tehnokrat.si\/wp-content\/uploads\/2017\/02\/Kasperky_Lab_ribarjenje_2016.jpg",675,552,false],"2048x2048":["https:\/\/tehnokrat.si\/wp-content\/uploads\/2017\/02\/Kasperky_Lab_ribarjenje_2016.jpg",675,552,false],"newsphere-slider-full":["https:\/\/tehnokrat.si\/wp-content\/uploads\/2017\/02\/Kasperky_Lab_ribarjenje_2016.jpg",675,552,false],"newsphere-featured":["https:\/\/tehnokrat.si\/wp-content\/uploads\/2017\/02\/Kasperky_Lab_ribarjenje_2016.jpg",675,552,false],"newsphere-medium":["https:\/\/tehnokrat.si\/wp-content\/uploads\/2017\/02\/Kasperky_Lab_ribarjenje_2016.jpg",465,380,false]},"author_info":{"display_name":"Miran","author_link":"https:\/\/tehnokrat.si\/?author=1"},"category_info":"Informacijske tehnologije<\/a> Od tu in tam<\/a>","tag_info":"Od tu in tam","comment_count":"0","_links":{"self":[{"href":"https:\/\/tehnokrat.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/3952","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/tehnokrat.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/tehnokrat.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/tehnokrat.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/users\/1"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/tehnokrat.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcomments&post=3952"}],"version-history":[{"count":1,"href":"https:\/\/tehnokrat.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/3952\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":3954,"href":"https:\/\/tehnokrat.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/3952\/revisions\/3954"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/tehnokrat.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/media\/3953"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/tehnokrat.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fmedia&parent=3952"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/tehnokrat.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcategories&post=3952"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/tehnokrat.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Ftags&post=3952"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}