{"id":3351,"date":"2016-07-07T09:31:02","date_gmt":"2016-07-07T08:31:02","guid":{"rendered":"http:\/\/tehnokrat.si\/?p=3351"},"modified":"2016-07-07T09:31:02","modified_gmt":"2016-07-07T08:31:02","slug":"nevarno-povezovanje-na-dopustu","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/tehnokrat.si\/?p=3351","title":{"rendered":"(Nevarno) povezovanje na dopustu"},"content":{"rendered":"

Poletje in \u010das dopustov \u0161tevilni izkoristijo za izlet v tujino. Pri ohranjanju stikov z doma\u010dimi logi si najve\u010dkrat pomagajo s komunikacijo preko interneta, v katerega se pove\u017eejo preko odprtih (beri: nezavarovanih) brez\u017ei\u010dnih omre\u017eij v trgovinah, lokalih, letali\u0161\u010dih … S tem pa ogrozijo svoje osebne podatke in imetje.
\n\"nevarnost-WiFi\"<\/a>
\nLaboratoriji Kaspersky Lab so opravili obse\u017eno raziskavo navad uporabnikov na dopustu, v kateri je sodelovalo kar 11.850 anketirancev iz celega sveta. Rezultati so zgovorni: kibernetski kriminal ob obisku tujine postaje vse bolj tipi\u010dna (negativna) izku\u0161nja. Vse za potovanje klju\u010dne informacije \u2013 od zemljevidov, hotelskih potrditev, do podatkov o prijavah in letalskih kart \u2013 se vse pogosteje nahajajo na spletu, zato mednarodni popotniki pogosto nimajo druge izbire, kot da ob prihodu vzpostavijo povezavo z internetom. Mnogi bodo z veseljem raje uporabljali brez\u017ei\u010dna omre\u017eja, kot da bi si nakopali stro\u0161ke gostovanja, pa \u010deprav jih to izpostavlja tveganju.
\n\"nevarnost-WiFi-2\"<\/a>
\nOb odhodu z letali\u0161\u010da je skoraj polovica uporabnikov (44 %) \u017ee prisotnih na spletu. Ve\u010dina (69 %) jih splet obi\u0161\u010de zato, da svoje bli\u017enje obvesti o varnem prihodu. Skoraj 40 % anketirancev pravi, da se na internet pove\u017eejo predvsem za prenos informacij, potrebnih za potovanje. Razlog za obisk spleta sta \u0161e slu\u017eba (38 %) in \u017eelja, da se seznanijo z novostmi na dru\u017ebenih omre\u017ejih (34 %). Ve\u010d kot tretjina anketirancev obisk spleta v najkraj\u0161em mo\u017enem \u010dasu ozna\u010duje kot nagonsko dejanje. V doma\u010dem okolju so uporabniki tako navajeni dostopa do spleta, da v tujini sploh ne razmi\u0161ljajo o tem, kje oziroma kako se bodo povezali. Prav tako ne pomislijo, da jim lahko na spletu kdorkoli sledi. 82 % anketirancev uporablja nezavarovana brezpla\u010dna in javna brez\u017ei\u010dna omre\u017eja na letali\u0161kih terminalih, v hotelih, kavarnah ali restavracijah. Poleg tega jih polovica (50 %) pozabi, da so njihove povezane naprave polne osebnih in ob\u010dutljivih podatkov, saj jih uporabljajo \u0161e za druge namene, denimo fotografiranje in uporabo zemljevidov.<\/p>\n

\"wifi-uporabniki\"<\/a>
\nDale\u010d od doma in dale\u010d\u00a0 od zaupanja vrednih omre\u017eij je pomanjkanje varnosti omre\u017eja kot nala\u0161\u010d za kibernetske kriminalce. Skoraj petina (18 %) popotnikov je tako \u017ee bila \u017ertev kibernetskega kriminala medtem, ko so bili zdoma. Za primerjavo \u2013 le 6 % anketirancev se je soo\u010dilo s kriminalom v realnem okolju. Slednje ni presenetljivo ob upo\u0161tevanju dejstva, da se digitalne navade v tujini komajda spremenijo kljub ve\u010dji izpostavljenosti nezavarovanim javnim omre\u017ejem. Pribli\u017eno polovica sodelujo\u010dih v raziskavi je povedala, da v tujini prek brez\u017ei\u010dnega omre\u017eja uporablja storitve spletnega ban\u010dni\u0161tva (61 %) in nakupovanja (55 %). Ranljivost uporabnikov je ve\u010dja tudi zaradi spletnih aktivnosti, ki so v tujini pogostej\u0161e. Na primer, v \u010dasu obiska tujine je za 13 % anketirancev bolj verjetno, da objavijo novico na dru\u017ebenih omre\u017ejih, 14 % pa jih z uporabo kreditne kartice na spletu nakupuje pogosteje kot sicer.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

Poletje in \u010das dopustov \u0161tevilni izkoristijo za izlet v tujino. Pri ohranjanju stikov z doma\u010dimi…<\/p>\n","protected":false},"author":1,"featured_media":3354,"comment_status":"open","ping_status":"open","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"_exactmetrics_skip_tracking":false,"_exactmetrics_sitenote_active":false,"_exactmetrics_sitenote_note":"","_exactmetrics_sitenote_category":0,"footnotes":""},"categories":[1,6],"tags":[332,1549,33,34,498,408,331],"class_list":["post-3351","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","hentry","category-it","category-odtuintam","tag-brezzicno-omrezje","tag-kaspersky-lab","tag-podatki","tag-raziskava","tag-spletni-kriminal","tag-varnost","tag-wifi"],"featured_image_urls":{"full":["https:\/\/tehnokrat.si\/wp-content\/uploads\/2016\/07\/nevarnost-WiFi.jpg",986,554,false],"thumbnail":["https:\/\/tehnokrat.si\/wp-content\/uploads\/2016\/07\/nevarnost-WiFi-150x150.jpg",150,150,true],"medium":["https:\/\/tehnokrat.si\/wp-content\/uploads\/2016\/07\/nevarnost-WiFi-300x169.jpg",300,169,true],"medium_large":["https:\/\/tehnokrat.si\/wp-content\/uploads\/2016\/07\/nevarnost-WiFi-768x432.jpg",640,360,true],"large":["https:\/\/tehnokrat.si\/wp-content\/uploads\/2016\/07\/nevarnost-WiFi.jpg",640,360,false],"1536x1536":["https:\/\/tehnokrat.si\/wp-content\/uploads\/2016\/07\/nevarnost-WiFi.jpg",986,554,false],"2048x2048":["https:\/\/tehnokrat.si\/wp-content\/uploads\/2016\/07\/nevarnost-WiFi.jpg",986,554,false],"newsphere-slider-full":["https:\/\/tehnokrat.si\/wp-content\/uploads\/2016\/07\/nevarnost-WiFi.jpg",986,554,false],"newsphere-featured":["https:\/\/tehnokrat.si\/wp-content\/uploads\/2016\/07\/nevarnost-WiFi.jpg",986,554,false],"newsphere-medium":["https:\/\/tehnokrat.si\/wp-content\/uploads\/2016\/07\/nevarnost-WiFi.jpg",676,380,false]},"author_info":{"display_name":"Miran","author_link":"https:\/\/tehnokrat.si\/?author=1"},"category_info":"Informacijske tehnologije<\/a> Od tu in tam<\/a>","tag_info":"Od tu in tam","comment_count":"0","_links":{"self":[{"href":"https:\/\/tehnokrat.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/3351","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/tehnokrat.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/tehnokrat.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/tehnokrat.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/users\/1"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/tehnokrat.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcomments&post=3351"}],"version-history":[{"count":1,"href":"https:\/\/tehnokrat.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/3351\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":3355,"href":"https:\/\/tehnokrat.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/3351\/revisions\/3355"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/tehnokrat.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/media\/3354"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/tehnokrat.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fmedia&parent=3351"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/tehnokrat.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcategories&post=3351"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/tehnokrat.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Ftags&post=3351"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}