{"id":12326,"date":"2026-10-06T17:40:47","date_gmt":"2026-10-06T16:40:47","guid":{"rendered":"https:\/\/tehnokrat.si\/?p=12326"},"modified":"2026-10-06T17:40:48","modified_gmt":"2026-10-06T16:40:48","slug":"koraki-do-kibernetske-odpornosti","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/tehnokrat.si\/?p=12326","title":{"rendered":"Koraki do kibernetske odpornosti"},"content":{"rendered":"\n

\u010ceprav je kibernetska nesnaga oziroma nadloga z nami \u017ee ve\u010d desetletij, se zdi, da so ji podjetja vse te\u017eje kos. Evropska statistika ka\u017ee, da ve\u010dina uspe\u0161nih kibernetskih napadov ni posledica novih ali posebej sofisticiranih tehnik. Najve\u010djo nevarnost predstavljajo dobro znane ranljivosti, pomanjkljiv nadzor nad identitetami ter po\u010dasno odlo\u010danje v kriti\u010dnih trenutkih. Digitalna preobrazba, nara\u0161\u010dajo\u010da odvisnost od podatkov in vse hitrej\u0161a uporaba umetne inteligence spreminjajo poslovno okolje. Hkrati pa se pove\u010duje tudi izpostavljenost organizacij kibernetskim tveganjem. \u010ceprav se veliko govori o novih vrstah napadov in vplivu umetne inteligence, praksa ka\u017ee nekoliko druga\u010dno sliko.<\/p>\n\n\n\n

Najnovej\u0161e poro\u010dilo Cyber Resilience Insights 2026, ki ga je pripravila skupina Conscia, katere del je tudi doma\u010de podjetje NIL, temelji na operativnih podatkih iz njihovega evropskega centra za odzivanje na varnostne incidente (SOC), storitev upravljanega odkrivanja in odzivanja (MDR), forenzi\u010dnih preiskav ter varnostnih testiranj. V obdobju raziskave je bilo izvedenih 260.943 preiskav in obravnavanih 1.266 potrjenih varnostnih incidentov. Ugotovitve ka\u017eejo, da uspe\u0161ni napadi praviloma niso posledica neznanih tehnologij ali revolucionarnih pristopov napadalcev. Najpogosteje izkori\u0161\u010dajo \u017ee dolgo znane \u0161ibkosti: kompromitirane identitete, preveliko zaupanje med sistemi, omejeno preglednost nad informacijskimi okolji in prepo\u010dasno odzivanje.<\/p>\n\n\n\n

Kaj razkrivajo podatki?<\/strong>
Analiza evropskih organizacij je pokazala, da je bilo kar 64 odstotkov potrjenih incidentov povezanih z la\u017enimi elektronskimi sporo\u010dili, zlonamerno programsko opremo ali zlorabo identitet. Dodatno skrb vzbuja podatek, da se je 43 odstotkov incidentov za\u010delo zunaj obi\u010dajnega delovnega \u010dasa. To pomeni, da organizacije ne potrebujejo le u\u010dinkovitega zaznavanja gro\u017eenj, temve\u010d tudi jasna pooblastila za ukrepanje ne glede na uro ali dan v tednu.<\/p>\n\n\n\n

Poro\u010dilo opozarja tudi na \u0161e eno pomembno dejstvo: v vseh analiziranih forenzi\u010dnih preiskavah so raziskovalci odkrili izpostavljene prijavne podatke, dostopne \u017eetone ali druge poverilnice. To potrjuje, da identiteta postaja osrednja to\u010dka sodobne kibernetske varnosti. Poleg tega je bilo 27 odstotkov ugotovitev v okviru ofenzivnih varnostnih testiranj ocenjenih kot kriti\u010dnih ali visokih.<\/p>\n\n\n\n

\"\"<\/a><\/figure>\n\n\n\n

Umetna inteligenca pospe\u0161uje tveganja, ne spreminja pa osnov<\/strong>
Umetna inteligenca nedvomno pove\u010duje hitrost in obseg kibernetskih napadov. Vendar pa temeljni vzroki uspe\u0161nih incidentov ostajajo enaki. Organizacije se \u0161e vedno soo\u010dajo z izzivi pri upravljanju dostopov, za\u0161\u010diti klju\u010dnih sistemov, zaznavanju gro\u017eenj in hitrem odzivanju.<\/p>\n\n\n\n

\u00bb\u0160ir\u0161e raziskave ka\u017eejo, da umetna inteligenca pove\u010duje hitrost in obseg kibernetskih napadov. Vendar to ne spreminja temeljev odpornosti. Na\u0161e upravljane storitve in dejavnosti na podro\u010dju kibernetske varnosti po vsej Evropi nam omogo\u010dajo prakti\u010den vpogled v to, kje so organizacije najbolj izpostavljene. V kombinaciji z na\u0161im lokalnim strokovnim znanjem nam to pomaga vodilnim osebam pokazati, kje bodo ukrepi prinesli najve\u010dje izbolj\u0161ave. \u010ce bodo organizacije ustrezno vzpostavile temelje, bodo v bolj\u0161em polo\u017eaju za prepre\u010devanje napadov, hitro odzivanje in obnovo,\u00ab pravi Lars Faeste, izvr\u0161ni direktor skupine Conscia. Po njegovih besedah bo v obdobju hitrega razvoja umetne inteligence odlo\u010dilno predvsem to, kako dobro bodo podjetja upravljala identitete ljudi, naprav in vse pogosteje tudi avtonomnih AI-agentov.<\/p>\n\n\n\n

Od hitre zaznave do odlo\u010dnega odziva<\/strong>
Na podlagi ugotovitev poro\u010dilo opredeljuje \u0161est prakti\u010dnih odlo\u010ditev, ki naj jih sprejmejo upravni
odbori in izvr\u0161ne ekipe za okrepitev odpornosti:
1. Vzpostaviti za\u0161\u010dito identitet, odporno proti sodobnim prevaram in zlorabam.
2. Na\u010drtno opu\u0161\u010dati zastarele sisteme, ki predstavljajo vse ve\u010dje tveganje.
3. Klju\u010dne sisteme za obnovo in upravljanje obravnavati kot najvi\u0161jo varnostno prioriteto.
4. Okrepiti nadzor nad dobavno verigo in procesi razvoja programske opreme.
5. Dolo\u010diti jasna pooblastila za ukrepanje tudi zunaj delovnega \u010dasa.
6. Zagotoviti merljivo pripravljenost na forenzi\u010dne preiskave in odzivanje na incidente.<\/p>\n\n\n\n

\"\"<\/a><\/figure>\n\n\n\n

Kibernetska odpornost ni ve\u010d domena IT-oddelka<\/strong>
\u010ce je bila kibernetska varnost \u0161e pred nekaj leti predvsem tehnolo\u0161ko vpra\u0161anje, danes postaja klju\u010dno vpra\u0161anje poslovne odpornosti. Kibernetski incidenti namre\u010d neposredno vplivajo na poslovno kontinuiteto, ugled podjetja, skladnost z regulativo in finan\u010dne rezultate. Razprave o kibernetski varnosti se morajo zato preseliti iz stre\u017eni\u0161kih sob v upravne odbore. Podjetja, ki bodo pravo\u010dasno sprejela odlo\u010ditve o identitetah, odzivnih postopkih, upravljanju tveganj in odpornosti poslovanja, bodo bistveno bolje pripravljena na negotovo digitalno prihodnost.<\/p>\n\n\n\n


Vabljeni k branju celotnega poro\u010dila Cyber Resilience Insights 2026<\/a>, kjer je podrobneje predstavljena metodologija, klju\u010dne ugotovitve in priporo\u010dila za predstavnike vodstva.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

\u010ceprav je kibernetska nesnaga oziroma nadloga z nami \u017ee ve\u010d desetletij, se zdi, da so ji podjetja vse te\u017eje kos. Evropska statistika ka\u017ee, da ve\u010dina uspe\u0161nih kibernetskih napadov ni posledica novih ali posebej sofisticiranih tehnik. Najve\u010djo nevarnost predstavljajo dobro znane ranljivosti, pomanjkljiv nadzor nad identitetami ter po\u010dasno odlo\u010danje v kriti\u010dnih trenutkih. Digitalna preobrazba, nara\u0161\u010dajo\u010da odvisnost…<\/p>\n","protected":false},"author":1,"featured_media":12329,"comment_status":"open","ping_status":"open","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"_exactmetrics_skip_tracking":false,"footnotes":""},"categories":[1],"tags":[6473,3135,1411,499,6472,1702,2810,1857],"class_list":["post-12326","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","hentry","category-it","tag-conscia","tag-kibernetska-odpornost","tag-kibernetska-varnost","tag-napadi","tag-nil","tag-podjetja","tag-porocilo","tag-ranljivosti"],"featured_image_urls":{"full":["https:\/\/tehnokrat.si\/wp-content\/uploads\/2026\/10\/pexels-thales13-37709121.jpg",1920,1280,false],"thumbnail":["https:\/\/tehnokrat.si\/wp-content\/uploads\/2026\/10\/pexels-thales13-37709121-150x150.jpg",150,150,true],"medium":["https:\/\/tehnokrat.si\/wp-content\/uploads\/2026\/10\/pexels-thales13-37709121-300x200.jpg",300,200,true],"medium_large":["https:\/\/tehnokrat.si\/wp-content\/uploads\/2026\/10\/pexels-thales13-37709121-768x512.jpg",640,427,true],"large":["https:\/\/tehnokrat.si\/wp-content\/uploads\/2026\/10\/pexels-thales13-37709121-1024x683.jpg",640,427,true],"1536x1536":["https:\/\/tehnokrat.si\/wp-content\/uploads\/2026\/10\/pexels-thales13-37709121-1536x1024.jpg",1536,1024,true],"2048x2048":["https:\/\/tehnokrat.si\/wp-content\/uploads\/2026\/10\/pexels-thales13-37709121.jpg",1920,1280,false],"online-newspaper-featured":["https:\/\/tehnokrat.si\/wp-content\/uploads\/2026\/10\/pexels-thales13-37709121-1020x700.jpg",1020,700,true],"online-newspaper-list":["https:\/\/tehnokrat.si\/wp-content\/uploads\/2026\/10\/pexels-thales13-37709121-600x400.jpg",600,400,true],"online-newspaper-thumb":["https:\/\/tehnokrat.si\/wp-content\/uploads\/2026\/10\/pexels-thales13-37709121-300x200.jpg",300,200,true],"online-newspaper-small":["https:\/\/tehnokrat.si\/wp-content\/uploads\/2026\/10\/pexels-thales13-37709121-150x95.jpg",150,95,true],"online-newspaper-grid":["https:\/\/tehnokrat.si\/wp-content\/uploads\/2026\/10\/pexels-thales13-37709121-400x250.jpg",400,250,true]},"author_info":{"display_name":"Miran","author_link":"https:\/\/tehnokrat.si\/?author=1"},"category_info":"Informacijske tehnologije<\/a>","tag_info":"Informacijske tehnologije","comment_count":"0","_links":{"self":[{"href":"https:\/\/tehnokrat.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/12326","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/tehnokrat.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/tehnokrat.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/tehnokrat.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/users\/1"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/tehnokrat.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcomments&post=12326"}],"version-history":[{"count":1,"href":"https:\/\/tehnokrat.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/12326\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":12330,"href":"https:\/\/tehnokrat.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/12326\/revisions\/12330"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/tehnokrat.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/media\/12329"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/tehnokrat.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fmedia&parent=12326"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/tehnokrat.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcategories&post=12326"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/tehnokrat.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Ftags&post=12326"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}