{"id":11700,"date":"2026-07-28T08:15:02","date_gmt":"2026-07-28T07:15:02","guid":{"rendered":"https:\/\/tehnokrat.si\/?p=11700"},"modified":"2026-07-28T08:15:02","modified_gmt":"2026-07-28T07:15:02","slug":"podatkovni-centri-v-vesolju","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/tehnokrat.si\/?p=11700","title":{"rendered":"Podatkovni centri v vesolju?"},"content":{"rendered":"\n

Hitra rast umetne inteligence ustvarja vse ve\u010dje potrebe po ra\u010dunski infrastrukturi, ob tem pa se zemeljski podatkovni centri soo\u010dajo z vse izrazitej\u0161imi omejitvami: dostopom do elektri\u010dne energije, razpolo\u017eljivostjo primernih lokacij, dolgotrajnimi postopki pridobivanja dovoljenj, porabo vode in vpra\u0161anji podatkovne varnosti. Ena od mo\u017enih re\u0161itev, ki pridobiva pozornost tehnolo\u0161kih podjetij, vlagateljev in dr\u017eav, so podatkovni centri v orbiti.<\/p>\n\n\n\n

Nova analiza dru\u017ebe Boston Consulting Group (BCG) z naslovom Beyond Terrestrial Limits: One in Eight AI Workloads Could Run in Orbit by 2040<\/em> ugotavlja, da vesoljski podatkovni centri niso ve\u010d zgolj oddaljena tehnolo\u0161ka vizija. Prvi satelit s procesno zmogljivostjo podatkovnega centra je bil izstreljen novembra 2025, pri \u010demer je v orbiti \u017ee potekalo tudi u\u010denje prvega velikega jezikovnega modela. Od takrat se je razvoj pospe\u0161il, ve\u010d podjetij pa je \u017ee vlo\u017eilo dokumentacijo za vzpostavitev obse\u017enih konstelacij satelitov, namenjenih ra\u010dunalni\u0161ki obdelavi v nizki zemeljski orbiti.<\/p>\n\n\n\n

Kljub temu BCG opozarja, da podatkovni centri v vesolju v tem desetletju ne bodo dosegli stro\u0161kovne primerljivosti z zemeljskimi podatkovnimi centri in jih tudi dolgoro\u010dno ne bodo nadomestili. Njihova vloga bo dopolnilna: uporabni bodo predvsem tam, kjer prednosti orbite odtehtajo vi\u0161je stro\u0161ke.<\/p>\n\n\n\n

Vesoljski podatkovni centri re\u0161ujejo nekatere zemeljske omejitve<\/strong><\/p>\n\n\n\n

Koncept podatkovnih centrov v orbiti temelji na konstelacijah satelitov, ki bi delovali v nizki zemeljski orbiti, zajemali son\u010dno energijo, procesirali AI obremenitve neposredno na krovu ter podatke prena\u0161ali prek opti\u010dnih povezav med sateliti in nato do zemeljskih postaj.<\/p>\n\n\n\n

Tak\u0161na arhitektura naslavlja nekatere klju\u010dne omejitve zemeljskih podatkovnih centrov: sateliti imajo skoraj neprekinjen dostop do son\u010dne energije, niso omejeni z razpolo\u017eljivostjo zemlji\u0161\u010d ali lokalnimi elektroenergetskimi omre\u017eji, dovoljenja za izstrelitev pa so lahko bistveno hitrej\u0161a od postopkov ume\u0161\u010danja velikih podatkovnih centrov na Zemlji. Obenem podatki, obdelani v orbiti, nikoli ne pre\u010dkajo tujih fizi\u010dnih omre\u017eij ali ozemelj, kar je pomembno pri ob\u010dutljivih, suverenih ali obrambnih podatkih.<\/p>\n\n\n\n

\"\"<\/a><\/figure>\n\n\n\n

Tehnolo\u0161ka izvedljivost je odvisna od \u0161estih klju\u010dnih podro\u010dij<\/strong><\/p>\n\n\n\n

Tehnolo\u0161ka izvedljivost orbitalnih podatkovnih centrov bo odvisna od napredka na \u0161estih klju\u010dnih podro\u010djih: stro\u0161kih izstrelitev, hlajenju, \u017eivljenjski dobi baterij, odpornosti proti sevanju, povezljivosti in vzdr\u017eevanju v orbiti.<\/p>\n\n\n\n

Stro\u0161ki izstrelitev<\/strong> ostajajo ena najve\u010djih ovir. Izstrelitev enega gigavata ra\u010dunske zmogljivosti bi po trenutnih ocenah stala pribli\u017eno 30 milijard dolarjev, vendar bi lahko ve\u010dkrat uporabni visoko zmogljivi izstrelitveni sistemi te stro\u0161ke v prihodnje ob\u010dutno zni\u017eali.<\/p>\n\n\n\n

Drugi klju\u010dni izziv je hlajenje<\/strong>. Ker se v vakuumu toplota odvaja bistveno te\u017eje kot na Zemlji, orbitalni podatkovni centri potrebujejo velike povr\u0161ine, kar pove\u010duje maso in kompleksnost satelitov. Nove, la\u017eje hladilne re\u0161itve in napredni teko\u010dinski sistemi bi lahko ta izziv zmanj\u0161ali, vendar ostajajo povezani z dodatnimi tveganji, predvsem zaradi omejenih mo\u017enosti popravil v orbiti.<\/p>\n\n\n\n

Pomembna omejitev je tudi zagotavljanje energije<\/strong> v obdobjih brez neposredne son\u010dne svetlobe. To zahteva zmogljivej\u0161e baterije ali uporabo orbit s skoraj stalno son\u010dno osvetlitvijo, kar pa prina\u0161a dodatne zahteve glede pogona in mase satelitov.<\/p>\n\n\n\n

Pri strojni opremi je klju\u010dno vpra\u0161anje odpornost proti sevanju<\/strong>. Raven sevanja v orbiti je 20- do 30-krat vi\u0161ja kot na Zemlji, zato so potrebni posebej prilagojeni \u010dipi in za\u0161\u010ditni materiali, ki podalj\u0161ajo \u017eivljenjsko dobo opreme, ne da bi bistveno pove\u010dali maso ali stro\u0161ke sistema.<\/p>\n\n\n\n

Povezljivost<\/strong> ostaja \u0161e ena pomembna tehni\u010dna omejitev. Radiofrekven\u010dne povezave ne dosegajo zmogljivosti zemeljskih opti\u010dnih omre\u017eij, laserske povezave pa so ob\u010dutljive na vremenske razmere. Zato bo razvoj zanesljivih in visoko zmogljivih komunikacijskih povezav eden klju\u010dnih pogojev za \u0161ir\u0161o uporabo orbitalnih podatkovnih centrov.<\/p>\n\n\n\n

Najmanj zrelo podro\u010dje je vzdr\u017eevanje v orbiti<\/strong>. Ker satelitov danes \u0161e ni mogo\u010de enostavno servisirati, ve\u010dje okvare praviloma pomenijo zamenjavo celotnega satelita. Robotsko servisiranje bi lahko dolgoro\u010dno podalj\u0161alo \u017eivljenjsko dobo orbitalne infrastrukture, vendar je ta tehnologija \u0161e v zgodnji fazi razvoja.<\/p>\n\n\n\n

Tudi \u010de bodo tehni\u010dne te\u017eave odpravljene, bo za vzpostavitev podatkovnih centrov v vesolju potrebna mno\u017ei\u010dna proizvodnja satelitov in njihove opreme. Za njihovo delovanje bi bilo potrebnih ve\u010d deset tiso\u010d satelitov ter ogromne koli\u010dine son\u010dnih panelov, hladilnih sistemov in drugih sestavnih delov. Industrija tak\u0161ne proizvodne zmogljivosti danes \u0161e nima. Podjetja bodo morala razviti na\u010din, kako satelite izdelovati hitro, kakovostno in po sprejemljivi ceni.<\/p>\n\n\n\n

Podatkovni centri v vesolju bodo \u0161e nekaj \u010dasa dra\u017eji<\/strong><\/p>\n\n\n\n

Najpomembnej\u0161a ugotovitev analize je, da komercialna izvedljivost ostaja ve\u010dji izziv od tehnologije. Tudi ob predpostavki, da bodo klju\u010dne tehni\u010dne omejitve re\u0161ene, so podatkovni centri v orbiti danes bistveno dra\u017eji od zemeljskih.<\/p>\n\n\n\n

BCG ocenjuje, da 20-letni skupni stro\u0161ek lastni\u0161tva vesoljskega podatkovnega centra danes zna\u0161a pribli\u017eno 660 do 750 milijonov dolarjev na megavat, medtem ko primerljiv najsodobnej\u0161i zemeljski podatkovni center stane pribli\u017eno 230 do 300 milijonov dolarjev na megavat. To pomeni 2,5- do 3-kratni stro\u0161kovni pribitek.<\/p>\n\n\n\n

V naslednjih petih do desetih letih bi se lahko ob realisti\u010dnem izbolj\u0161anju stro\u0161kov izstrelitev, zmanj\u0161anju mase satelitov in ni\u017eji stopnji odpovedi ta razlika zmanj\u0161ala na pribli\u017eno 1,5-kratnik. Tudi v najbolj agresivnem scenariju pa BCG ne pri\u010dakuje, da bi vesoljski podatkovni centri v tem desetletju postali cenej\u0161i od zemeljskih.<\/p>\n\n\n\n

Kdaj je ra\u010dunska infrastruktura v orbiti smiselna?<\/strong><\/p>\n\n\n\n

Vesoljski podatkovni centri ne bodo primerni za vse vrste AI obremenitev. BCG ocenjuje, da bodo ostali neprimerni za u\u010denje najnaprednej\u0161ih modelov umetne inteligence, ki zahteva stalno ve\u010dmegavatno napajanje, zelo hitro povezavo med ra\u010dunskimi vozli\u0161\u010di in redne menjave \u010dipov. Prav tako niso primerni za \u010dasovno ob\u010dutljive aplikacije, ki zahtevajo odziv v manj kot 50 milisekundah.<\/p>\n\n\n\n

Njihova prilo\u017enost je drugje. Najve\u010dji naslovljivi segment predstavljajo AI procesi, pri katerih zakasnitev ni klju\u010dna, kot so dolo\u010dene oblike potro\u0161ni\u0161ke umetne inteligence, paketna obdelava podatkov in drugi manj \u010dasovno ob\u010dutljivi procesi. Dobro se prilegajo tudi obdelavi ob\u010dutljivih ali suverenih podatkov, kjer je pomembno, da podatki ne potujejo prek tujih omre\u017eij, ter obdelavi podatkov, ki nastajajo v vesolju, saj se lahko obdelava izvaja neposredno pri viru podatkov.<\/p>\n\n\n\n

BCG zato kot najverjetnej\u0161i scenarij ocenjuje sobivanje zemeljskih in vesoljskih podatkovnih centrov. V tem scenariju bi vesoljski podatkovni centri do leta 2040 dosegli 30 do 40 GW zmogljivosti, kar predstavlja 10 do 15 % globalnega trga AI podatkovnih centrov in 240 do 320 milijard dolarjev letnih prihodkov.<\/p>\n\n\n\n

Dopolnilna plast AI infrastrukture in nove prilo\u017enosti<\/strong><\/p>\n\n\n\n

Za podjetja, ki danes na\u010drtujejo AI infrastrukturo, je klju\u010dno sporo\u010dilo BCG jasno: zemeljski podatkovni centri v tem desetletju niso ogro\u017eeni. Podjetja zato ne bi smela zmanj\u0161evati ali odlagati na\u010drtovanih vlaganj v zemeljsko infrastrukturo zaradi pri\u010dakovanj, da jo bodo orbitalni podatkovni centri hitro nadomestili. Njihova vloga bo dopolnilna, predvsem pri primerih uporabe, kjer prednosti orbite \u2013 geografska razpr\u0161enost, podatkovna suverenost in obdelava podatkov blizu vira \u2013 odtehtajo vi\u0161je stro\u0161ke.<\/p>\n\n\n\n

Za vlagatelje se prilo\u017enosti odpirajo na dveh ravneh. Prva so integrirani operaterji, ki bodo sami razvijali, izstreljevali in upravljali orbitalne podatkovne centre, kar predstavlja bolj tvegano, a potencialno donosnej\u0161o mo\u017enost. Druga je podporni sloj infrastrukture, vklju\u010dno s ponudniki opti\u010dnih povezav med sateliti, izstrelitvenih zmogljivosti, zemeljskih postaj, komponent za obdelavo podatkov in \u010dipov, odpornih proti sevanju. Ta segment je lahko manj odvisen od tega, kateri operater bo dolgoro\u010dno prevladal.<\/p>\n\n\n\n

Za dr\u017eave bo klju\u010dno pravo\u010dasno oblikovanje regulatornega in licen\u010dnega okvira za delovanje tak\u0161nih konstelacij, predvsem na podro\u010djih podatkovne suverenosti, mednarodne odgovornosti in vesoljskih odpadkov. Hkrati bodo morale opredeliti, pri katerih vrstah suverenih, obrambnih ali vesoljskih podatkov bi vi\u0161ji stro\u0161ki orbitalne obdelave lahko bili upravi\u010deni.<\/p>\n\n\n\n

Podatkovni centri v orbiti zato niso niti oddaljena znanstvena fantastika niti takoj\u0161nja zamenjava za obstoje\u010do infrastrukturo. Po oceni BCG bodo postali verodostojen nov sloj globalne ra\u010dunske infrastrukture, vendar le za specifi\u010dne primere uporabe, kjer lahko vesolje ponudi prednosti, ki jih zemeljska infrastruktura ne more.<\/p>\n\n\n\n

\"\"<\/a><\/figure>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

Hitra rast umetne inteligence ustvarja vse ve\u010dje potrebe po ra\u010dunski infrastrukturi, ob tem pa se…<\/p>\n","protected":false},"author":1,"featured_media":11702,"comment_status":"open","ping_status":"open","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"_exactmetrics_skip_tracking":false,"footnotes":""},"categories":[1,6],"tags":[2469,6281,3949,3295,6282,4611,1074,420],"class_list":["post-11700","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","hentry","category-it","category-odtuintam","tag-ai","tag-bcg","tag-energija","tag-infrastruktura","tag-orbita","tag-podatkovni-centri","tag-umetna-inteligenca","tag-vesolje"],"featured_image_urls":{"full":["https:\/\/tehnokrat.si\/wp-content\/uploads\/2026\/07\/pexels-spacex-586104.jpg",1920,1280,false],"thumbnail":["https:\/\/tehnokrat.si\/wp-content\/uploads\/2026\/07\/pexels-spacex-586104-150x150.jpg",150,150,true],"medium":["https:\/\/tehnokrat.si\/wp-content\/uploads\/2026\/07\/pexels-spacex-586104-300x200.jpg",300,200,true],"medium_large":["https:\/\/tehnokrat.si\/wp-content\/uploads\/2026\/07\/pexels-spacex-586104-768x512.jpg",640,427,true],"large":["https:\/\/tehnokrat.si\/wp-content\/uploads\/2026\/07\/pexels-spacex-586104-1024x683.jpg",640,427,true],"1536x1536":["https:\/\/tehnokrat.si\/wp-content\/uploads\/2026\/07\/pexels-spacex-586104-1536x1024.jpg",1536,1024,true],"2048x2048":["https:\/\/tehnokrat.si\/wp-content\/uploads\/2026\/07\/pexels-spacex-586104.jpg",1920,1280,false],"newsphere-slider-full":["https:\/\/tehnokrat.si\/wp-content\/uploads\/2026\/07\/pexels-spacex-586104-1280x720.jpg",1280,720,true],"newsphere-featured":["https:\/\/tehnokrat.si\/wp-content\/uploads\/2026\/07\/pexels-spacex-586104-1024x683.jpg",1024,683,true],"newsphere-medium":["https:\/\/tehnokrat.si\/wp-content\/uploads\/2026\/07\/pexels-spacex-586104-720x380.jpg",720,380,true]},"author_info":{"display_name":"Miran","author_link":"https:\/\/tehnokrat.si\/?author=1"},"category_info":"Informacijske tehnologije<\/a> Od tu in tam<\/a>","tag_info":"Od tu in tam","comment_count":"0","_links":{"self":[{"href":"https:\/\/tehnokrat.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/11700","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/tehnokrat.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/tehnokrat.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/tehnokrat.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/users\/1"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/tehnokrat.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcomments&post=11700"}],"version-history":[{"count":1,"href":"https:\/\/tehnokrat.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/11700\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":11704,"href":"https:\/\/tehnokrat.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/11700\/revisions\/11704"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/tehnokrat.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/media\/11702"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/tehnokrat.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fmedia&parent=11700"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/tehnokrat.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcategories&post=11700"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/tehnokrat.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Ftags&post=11700"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}