{"id":11526,"date":"2026-07-01T10:15:51","date_gmt":"2026-07-01T09:15:51","guid":{"rendered":"https:\/\/tehnokrat.si\/?p=11526"},"modified":"2026-07-01T10:15:52","modified_gmt":"2026-07-01T09:15:52","slug":"ucitnice-polovica-evropejcev-se-namerava-na-pocitnicah-nauciti-nekaj-novega","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/tehnokrat.si\/?p=11526","title":{"rendered":"&#8220;U\u010ditnice&#8221;: polovica Evropejcev se namerava na po\u010ditnicah nau\u010diti nekaj novega"},"content":{"rendered":"\n<p class=\"wp-block-paragraph\">Obdobje poletnih po\u010ditnic, kjer so ljudje odleteli na kraj dopustovanja in tam po\u010divali, se umika &#8216;u\u010ditnicam&#8217;. Polovica Evropejcev (48 %) se namre\u010d namerava med svojimi po\u010ditnicami nau\u010diti nekaj novega.<sup>1<\/sup> Tako ka\u017eejo podatki nove velike raziskave dru\u017ebe Mastercard med ve\u010d kot 27.000 dopustniki v 28 evropskih dr\u017eavah, ki je \u017eelela priti do dna vpra\u0161anju, kaj motivira turiste, ki so ena najve\u010djih potro\u0161ni\u0161kih skupin.<\/p>\n\n\n\n<p class=\"wp-block-paragraph\">Ve\u010d kot tretjina Evropejcev (37 %) je letos \u017ee rezervirala dopust, na katerem se bo nau\u010dila ne\u010desa novega \u2013 bodisi jezika, \u0161porta ali celo sposobnosti pre\u017eivetja v divjini. Na \u010delu trenda prevladujejo mladi: 57 % starih od 18 do 24 let in 52 % starih od 24 do 34 let je letos \u017ee naredilo na\u010drt za potovanje, povezano z u\u010denjem kak\u0161ne nove spretnosti.<\/p>\n\n\n\n<p class=\"wp-block-paragraph\">Ve\u010dina dopustnikov (51 %) meni, da jih potovanja, na katerih se nau\u010dijo nekaj novega, bolj izpopolnjujejo. Podobno \u0161tevilo (48 %) jih je tudi prepri\u010danih, da so nove spretnosti bolj\u0161i spomin na dopust kot spominki. Vse to je del \u0161ir\u0161ega potro\u0161ni\u0161kega trenda, ki ka\u017ee, da potro\u0161niki vse bolj dajejo prednost do\u017eivetjem pred stvarmi.<\/p>\n\n\n\n<p class=\"wp-block-paragraph\">Trend &#8216;u\u010ditnic&#8217; hkrati majhnim in srednjim podjetjem odpira novo prilo\u017enost za prihodke v turizmu, panogi, ki zaposluje enega od devetih prebivalcev Evrope in ustvari 10,5 % BDP EU.<sup>2<\/sup> Dva od petih turistov (42 %) z veseljem pla\u010data ve\u010d za potovanje, na katerem se bosta nau\u010dila nekaj novega, pri \u010demer dajeta prednost lokalnim ponudnikom, ki lahko ponudijo pristna do\u017eivetja.<\/p>\n\n\n\n<p class=\"wp-block-paragraph\"><strong>Natalia Lechmanova, glavna ekonomistka za Evropo pri Mastercard Economics Institute, <\/strong>pravi: <em>&#8220;Dana\u0161nji turisti i\u0161\u010dejo potovalna do\u017eivetja, ki pustijo trajne vtise, saj \u017eelijo ustvarjati spomine, pogosto tudi mi\u0161i\u010dne spomine. Od izdelave vina in dela z lesom do lon\u010darstva, slikanja in celo permakulture \u2013 potro\u0161niki svoje denarnice odpirajo za lokalne ponudnike, ki jim lahko ponudijo okus lokalne kulture ter jih nau\u010dijo ne\u010desa, \u010desar se bodo spomnili \u0161e dolgo po vrnitvi domov.&#8221;<\/em><\/p>\n\n\n\n<p class=\"wp-block-paragraph\"><em>&#8220;To hkrati odra\u017ea tudi \u0161ir\u0161i premik v vrednotenju denarja. Tro\u0161enje za do\u017eivetja se je izkazalo za odpornej\u0161e kot tro\u0161enje za materialne dobrine, pri \u010demer se potovanja, ki vklju\u010dujejo u\u010denje ne\u010desa novega, ume\u0161\u010dajo na del premice z najvi\u0161jo vrednostjo. Potovanja, ki nudijo u\u010denje novih spretnosti, vabijo ljudi stran od natrpanih turisti\u010dnih znamenitosti. Preusmerjajo jih v manj\u0161e kraje, na pode\u017eelje in k potovanjem izven vrhuncev sezone, kar pomaga enakomerneje razporediti turisti\u010dne prihodke.&#8221;<\/em><\/p>\n\n\n\n<p class=\"wp-block-paragraph\"><strong>Seznam stvari, ki se jih ljudje \u017eelijo nau\u010diti<\/strong><\/p>\n\n\n\n<p class=\"wp-block-paragraph\">Na vrhu stvari, ki se jih Evropejci \u017eelijo nau\u010diti v tujini, kraljuje u\u010denje tujega jezika, saj se 30 % popotnikov \u017eeli nau\u010diti tujega jezika v meri, ki omogo\u010da pogovor z doma\u010dini. Takoj zatem sledi u\u010denje spretnosti v povezavi s hrano \u2013 28 % ljudi zanimajo kulinari\u010dne delavnice in kuharska izobra\u017eevanja, enak dele\u017e pa jih \u017eeli stopiti tudi v zakulisje izdelave lokalnih izdelkov, kot sta vino in sir.<\/p>\n\n\n\n<p class=\"wp-block-paragraph\">Eden od petih (18 %) popotnikov je pripravljen stopiti izven utrjenih poti in se nau\u010diti spretnosti pre\u017eivetja, kot so nabiranje divje hrane, navigacija in pre\u017eivetje v naravi. Temu pa s 14 % sledi \u017eelja po ohranjanju tradicionalnih obrti in tehnik.<\/p>\n\n\n\n<p class=\"wp-block-paragraph\"><strong>10 najpogostej\u0161ih spretnosti, ki se jih Evropejci leta 2026 najbolj \u017eelijo nau\u010diti med potovanjem<\/strong><\/p>\n\n\n\n<ol class=\"wp-block-list\">\n<li>Osnovne fraze in pogovor v novem jeziku (30 %)<\/li>\n\n\n\n<li>Kulinari\u010dne spretnosti in kuharska izobra\u017eevanja (28 %)<\/li>\n\n\n\n<li>Izdelava hrane in pija\u010de (izdelava vina, sirarstvo, varjenje piva) (28 %)<\/li>\n\n\n\n<li>Dobro po\u010dutje in gibanje (joga, meditacija, ples, borilne ve\u0161\u010dine) (25 %)<\/li>\n\n\n\n<li>Tradicionalne obrti (lon\u010darstvo, pletenje, ustvarjanje iz lesa, tekstil) (24 %)<\/li>\n\n\n\n<li>Ustvarjalna umetnost (fotografija, slikanje, pisanje) (23 %)<\/li>\n\n\n\n<li>\u0160port (npr. smu\u010danje, deskanje na vodi, plezanje, pohodni\u0161tvo) (19 %)<\/li>\n\n\n\n<li>Sposobnost \u017eivljenja in pre\u017eivetja na prostem (nabiralni\u0161tvo, navigacija, pre\u017eivetje) (18 %)<\/li>\n\n\n\n<li>Tradicionalne obrti in tradicionalne tehnike (14 %)<\/li>\n\n\n\n<li>Spretnosti za trajnostno \u017eivljenje (permakultura, ohranjanje narave) (13 %)<\/li>\n<\/ol>\n\n\n\n<p class=\"wp-block-paragraph\"><strong>Razli\u010dni okusi<\/strong><\/p>\n\n\n\n<p class=\"wp-block-paragraph\">Zanimanje za u\u010denje razli\u010dnih novih spretnosti se v Evropi razlikuje glede na to, od kod popotniki prihajajo. Srbi se najraje u\u010dijo novega jezika (45 %), medtem ko Romune najbolj zanima hrana \u2013 dva od petih (41 %) se \u017eelita udele\u017eiti kuharskega te\u010daja. Najve\u010d \u0160vedov (37 %) si \u017eeli do\u017eiveti, kako je zares narejena hrana in pija\u010da.<\/p>\n\n\n\n<p class=\"wp-block-paragraph\">Tretjino Slovencev (35 %) privla\u010dijo do\u017eivetja, ki temeljijo na dobrem po\u010dutju in gibanju, kot so joga, meditacija in ples. Tretjina Italijanov (31 %) se medtem \u017eeli nau\u010diti tradicionalnih obrti, kot so lon\u010darstvo, pletenje in ustvarjanje iz lesa. Ustvarjalnost je tudi sicer pogosto visoko na seznamu. Pribli\u017eno 31 % Hrvatov in Srbov se \u017eeli med po\u010ditnicami preizkusiti v umetni\u0161kih spretnostih. Ukrajinci so med vsemi najvi\u0161je, ko gre za \u0161port. Ve\u010d kot \u010detrtina (28 %) se jih \u017eeli nau\u010diti nove \u0161portne spretnosti.<\/p>\n\n\n\n<p class=\"wp-block-paragraph\">Najnovej\u0161e <a href=\"https:\/\/www.mastercard.com\/global\/en\/news-and-trends\/stories\/2026\/travel-report-2026.html\">popotni\u0161ko poro\u010dilo<\/a> dru\u017ebe Mastercard razkriva, kateri evropski narodi najve\u010d tro\u0161ijo za do\u017eivetja med potovanjem po Evropi. Imetniki kartic iz Amsterdama najve\u010d tro\u0161ijo za do\u017eivetja v Franciji, njihovi izdatki predstavljajo 9,7 % skupnega tro\u0161enja, medtem ko imetniki kartic iz celotne Nizozemske prispevajo 4,9 % k tro\u0161enju za do\u017eivetja v Zdru\u017eenem kraljestvu. Podobno Italijani prispevajo 3,1 % k tro\u0161enju v \u0160paniji.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"<p>Obdobje poletnih po\u010ditnic, kjer so ljudje odleteli na kraj dopustovanja in tam po\u010divali, se umika&#8230;<\/p>\n","protected":false},"author":1,"featured_media":11527,"comment_status":"open","ping_status":"open","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"_exactmetrics_skip_tracking":false,"_exactmetrics_sitenote_active":false,"_exactmetrics_sitenote_note":"","_exactmetrics_sitenote_category":0,"footnotes":""},"categories":[6],"tags":[5588,3358,657,2695,255,6228,1768,2449,4737,34,1220,6229,6227],"class_list":["post-11526","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","hentry","category-odtuintam","tag-dozivetja","tag-hrana","tag-jezik","tag-kartice","tag-mastercard","tag-obrt","tag-placevanje","tag-pocitnice","tag-pogovor","tag-raziskava","tag-sport","tag-spretnosti","tag-ucitnice"],"featured_image_urls":{"full":["https:\/\/tehnokrat.si\/wp-content\/uploads\/2026\/07\/Ekonomija-dozivetij.jpg",2000,1639,false],"thumbnail":["https:\/\/tehnokrat.si\/wp-content\/uploads\/2026\/07\/Ekonomija-dozivetij-150x150.jpg",150,150,true],"medium":["https:\/\/tehnokrat.si\/wp-content\/uploads\/2026\/07\/Ekonomija-dozivetij-300x246.jpg",300,246,true],"medium_large":["https:\/\/tehnokrat.si\/wp-content\/uploads\/2026\/07\/Ekonomija-dozivetij-768x629.jpg",640,524,true],"large":["https:\/\/tehnokrat.si\/wp-content\/uploads\/2026\/07\/Ekonomija-dozivetij-1024x839.jpg",640,524,true],"1536x1536":["https:\/\/tehnokrat.si\/wp-content\/uploads\/2026\/07\/Ekonomija-dozivetij-1536x1259.jpg",1536,1259,true],"2048x2048":["https:\/\/tehnokrat.si\/wp-content\/uploads\/2026\/07\/Ekonomija-dozivetij.jpg",2000,1639,false],"newsphere-slider-full":["https:\/\/tehnokrat.si\/wp-content\/uploads\/2026\/07\/Ekonomija-dozivetij-1280x720.jpg",1280,720,true],"newsphere-featured":["https:\/\/tehnokrat.si\/wp-content\/uploads\/2026\/07\/Ekonomija-dozivetij-1024x839.jpg",1024,839,true],"newsphere-medium":["https:\/\/tehnokrat.si\/wp-content\/uploads\/2026\/07\/Ekonomija-dozivetij-720x380.jpg",720,380,true]},"author_info":{"display_name":"Miran","author_link":"https:\/\/tehnokrat.si\/?author=1"},"category_info":"<a href=\"https:\/\/tehnokrat.si\/?cat=6\" rel=\"category\">Od tu in tam<\/a>","tag_info":"Od tu in tam","comment_count":"0","_links":{"self":[{"href":"https:\/\/tehnokrat.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/11526","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/tehnokrat.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/tehnokrat.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/tehnokrat.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/users\/1"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/tehnokrat.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcomments&post=11526"}],"version-history":[{"count":1,"href":"https:\/\/tehnokrat.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/11526\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":11528,"href":"https:\/\/tehnokrat.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/11526\/revisions\/11528"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/tehnokrat.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/media\/11527"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/tehnokrat.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fmedia&parent=11526"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/tehnokrat.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcategories&post=11526"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/tehnokrat.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Ftags&post=11526"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}