{"id":11421,"date":"2026-06-08T16:44:51","date_gmt":"2026-06-08T15:44:51","guid":{"rendered":"https:\/\/tehnokrat.si\/?p=11421"},"modified":"2026-06-14T16:48:20","modified_gmt":"2026-06-14T15:48:20","slug":"kje-in-kako-je-lahko-slovenija-konkurencna","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/tehnokrat.si\/?p=11421","title":{"rendered":"Kje in kako je lahko Slovenija konkuren\u010dna?"},"content":{"rendered":"\n<p class=\"wp-block-paragraph\">Osrednji dogodek leto\u0161njega, \u017ee 17. Industrijskega foruma IRT je bila okrogla miza z naslovom \u00bbIzziv konkuren\u010dnosti \u2013 ali lahko slovenska pamet premaga globalno maso?\u00ab. Pod vodstvom Petre Kovi\u010d so vodilni predstavniki slovenske industrije in gospodarstva razpravljali o klju\u010dnih oro\u017ejih za boj na globalnem trgu: agilnosti, umetni inteligenci (UI) in prehodu s prodaje izdelkov na celovite storitve. Klju\u010dno sporo\u010dilo je jasno \u2013 s ceno in koli\u010dino proti velikanom ne moremo konkurirati, lahko pa jih prehitimo z inovativnostjo in drznostjo.<\/p>\n\n\n\n<p class=\"wp-block-paragraph\">Klemen Benedi\u010di\u010d iz orodjarne Domel je poudaril, da je klju\u010d do pre\u017eivetja slovenske industrije v odmiku od klasi\u010dne prodaje izdelkov. \u00bbNe prodajamo ve\u010d le orodja, temve\u010d kupcu prodamo storitev in celovito re\u0161itev. S ceno in koli\u010dino ne moremo konkurirati globalni masi, odlo\u010dajo hiter razvoj in ustrezna podpora kupcem,\u00ab je dejal Benedi\u010di\u010d.<\/p>\n\n\n\n<p class=\"wp-block-paragraph\">Kot odgovor na vpra\u0161anje, kako tradicijo povezati z novimi tehnologijami, je izpostavil umetno inteligenco (UI), ki je v orodjarstvu \u017ee mo\u010dno prisotna kot del digitalizacije. \u010ce znamo bogate izku\u0161nje in znanje zaposlenih povezati z UI, se produktivnost drasti\u010dno pove\u010da. Glavni izziv ostajajo investicije, saj azijski trgi v razvoj vlagajo bistveno hitreje in ve\u010d.<\/p>\n\n\n\n<p class=\"wp-block-paragraph\"><strong>Produktivnej\u0161i od deloholikov, a nujno potrebujemo bolj\u0161o dav\u010dno politiko<\/strong><\/p>\n\n\n\n<p class=\"wp-block-paragraph\">Zanimiv pogled na sodelovanje z azijskimi velikani je ponudil Robert Ro\u0161er, vodja proizvodnega centra Hisense Europe. Po njegovem mnenju je dru\u017eba Gorenje pod kitajskim okriljem ponovno za\u017eivela, s slovenskim znanjem pa so zgradili tovarno kuhalnikov, ki slu\u017ei kot zgled celotni skupini. Gorenje tako ostaja glavni kompeten\u010dni center za kuhalno tehniko znotraj dru\u017ebe Hisense v Evropi.<\/p>\n\n\n\n<p class=\"wp-block-paragraph\">Izpostavil je, da produktivnost dela ni glavna te\u017eava Slovenije. \u010ceprav kitajska proizvodna podjetja delajo v re\u017eimu 24\/7 in tamkaj\u0161nji zaposleni veljajo za izjemne deloholike, Ro\u0161er poudarja slovensko u\u010dinkovitost: \u00bbUpal bi si trditi, da smo na enoto \u010dasa bolj produktivni kot Kitajci. Ne odlo\u010da namre\u010d to, da si na delovnem mestu 10 ur, ampak kaj takrat naredi\u0161.\u00ab<\/p>\n\n\n\n<p class=\"wp-block-paragraph\">Svojo ekipo zato stalno spodbuja k ve\u010dji prilagodljivosti in druga\u010dnosti. \u00bbNismo dovolj drzni. Rabimo 80- do 85-odstotne re\u0161itve takoj, popravljali in spreminjali jih bomo pozneje. In\u017eenirji se pogosto ujamejo v lastno past \u2013 narediti 100-odstotni izdelek.\u00ab<\/p>\n\n\n\n<p class=\"wp-block-paragraph\">Od recepta za bolj\u0161o konkuren\u010dnost izpostavlja tudi vlogo dr\u017eave. Za ohranitev konkuren\u010dnosti Ro\u0161er od nove vlade pri\u010dakuje bolj\u0161o dav\u010dno politiko in zajezitev stro\u0161kov energije.<\/p>\n\n\n\n<p class=\"wp-block-paragraph\"><strong>Ni\u0161na vloga Slovenije in obvladovanje stro\u0161kov<\/strong><\/p>\n\n\n\n<p class=\"wp-block-paragraph\">Glavni izvr\u0161ni direktor GZS Mitja Goren\u0161\u010dek je pomiril strahove pred kitajsko prevlado. \u00bbKitajci so ambicioznej\u0161i, ker so v druga\u010dni razvojni fazi, medtem ko v zrelih okoljih, ki dose\u017eejo visok standard, ambicioznost naravno nekoliko upade,\u00ab je dejal in poudaril, da kljub temu slovenska industrija ostaja nepogre\u0161ljiv \u010dlen globalnih verig \u2013 skoraj ni avtomobila na evropskih cestah brez slovenskih komponent.<\/p>\n\n\n\n<p class=\"wp-block-paragraph\">Goren\u0161\u010dek je kot najve\u010dje trenutne zavore slovenske konkuren\u010dnosti izpostavil hitro rast stro\u0161kov dela: \u00bbDvig minimalne pla\u010de za 16,5 % ter dodatni stro\u0161ki (obvezno zdravstveno zavarovanje, bo\u017ei\u010dnice) so mo\u010dno udarili podjetja, ki poslujejo na robu.\u00ab<\/p>\n\n\n\n<p class=\"wp-block-paragraph\">Medtem ko se bodo cene energentov dolgoro\u010dno normalizirale, stro\u0161ki dela ne bodo (ve\u010d) upadli, zato gospodarstvo nujno upa na razbremenitev skozi dohodninsko reformo.<\/p>\n\n\n\n<p class=\"wp-block-paragraph\"><strong>Slovenija kot center za najkompleksnej\u0161a zdravila<\/strong><\/p>\n\n\n\n<p class=\"wp-block-paragraph\">Ga\u0161per Babi\u010d, vodja ITOT podro\u010dja Malih molekul v Novartisu, kjer vodi kar 12 proizvodnih lokacij, vidi najve\u010djo prednost Slovencev v agilnosti in hitrem sprejemanju umetne inteligence. \u00bbSlovenci smo zelo inovativni, hitro se nau\u010dimo novih tehnologij in hkrati \u00bbodu\u010dimo\u00ab starih vzorcev. To moramo izkoristiti in sistemati\u010dno prenoviti izobra\u017eevalni sistem,\u00ab meni Babi\u010d.<\/p>\n\n\n\n<p class=\"wp-block-paragraph\">Glede tveganja, da bi Novartis zaradi slab\u0161ih gospodarskih pogojev zapustil Slovenijo, ostaja optimisti\u010den. \u00bbUI, robotika in avtomatizacija lahko te\u010dejo kjerkoli, odlo\u010dal pa bo razvoj novih izdelkov. Ker se vsa najbolj kompleksna zdravila skupine Novartis trenutno proizvajajo prav v Sloveniji, je to na\u0161 glavni adut.\u00ab Babi\u010d je opozoril \u0161e na pomen ESG standardov (okoljsko, dru\u017ebeno in upravljalsko delovanje) \u2013 \u010deprav ZDA zelene komponente skoraj nimajo, bo v EU brez izpolnjevanja teh pogojev v prihodnje vedno manj naro\u010dil.<\/p>\n\n\n\n<p class=\"wp-block-paragraph\">Zaklju\u010dek okrogle mize je pomenljiv: slovenska pamet lahko premaga globalno maso, vendar le pod pogojem, da dr\u017eava zagotovi spodbudno in konkuren\u010dno dav\u010dno okolje, podjetja pa v tekmo vstopijo z ve\u010djo mero drznosti, hitrej\u0161imi investicijami v UI ter ponudbo celostnih re\u0161itev z visoko dodano vrednostjo.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"<p>Osrednji dogodek leto\u0161njega, \u017ee 17. Industrijskega foruma IRT je bila okrogla miza z naslovom \u00bbIzziv&#8230;<\/p>\n","protected":false},"author":1,"featured_media":11422,"comment_status":"open","ping_status":"open","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"_exactmetrics_skip_tracking":false,"_exactmetrics_sitenote_active":false,"_exactmetrics_sitenote_note":"","_exactmetrics_sitenote_category":0,"footnotes":""},"categories":[6],"tags":[6194,4353,4457,6190,6191,490,6192,6193,6108],"class_list":["post-11421","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","hentry","category-odtuintam","tag-domel","tag-gzs","tag-hisense","tag-industrijski-forum","tag-irt","tag-kitajska","tag-konkurencnost","tag-okrogla-miza","tag-portoroz"],"featured_image_urls":{"full":["https:\/\/tehnokrat.si\/wp-content\/uploads\/2026\/06\/IF-IRT-2026-okrogla-miza-1.jpg",2500,1875,false],"thumbnail":["https:\/\/tehnokrat.si\/wp-content\/uploads\/2026\/06\/IF-IRT-2026-okrogla-miza-1-150x150.jpg",150,150,true],"medium":["https:\/\/tehnokrat.si\/wp-content\/uploads\/2026\/06\/IF-IRT-2026-okrogla-miza-1-300x225.jpg",300,225,true],"medium_large":["https:\/\/tehnokrat.si\/wp-content\/uploads\/2026\/06\/IF-IRT-2026-okrogla-miza-1-768x576.jpg",640,480,true],"large":["https:\/\/tehnokrat.si\/wp-content\/uploads\/2026\/06\/IF-IRT-2026-okrogla-miza-1-1024x768.jpg",640,480,true],"1536x1536":["https:\/\/tehnokrat.si\/wp-content\/uploads\/2026\/06\/IF-IRT-2026-okrogla-miza-1-1536x1152.jpg",1536,1152,true],"2048x2048":["https:\/\/tehnokrat.si\/wp-content\/uploads\/2026\/06\/IF-IRT-2026-okrogla-miza-1-2048x1536.jpg",2048,1536,true],"newsphere-slider-full":["https:\/\/tehnokrat.si\/wp-content\/uploads\/2026\/06\/IF-IRT-2026-okrogla-miza-1-1280x720.jpg",1280,720,true],"newsphere-featured":["https:\/\/tehnokrat.si\/wp-content\/uploads\/2026\/06\/IF-IRT-2026-okrogla-miza-1-1024x768.jpg",1024,768,true],"newsphere-medium":["https:\/\/tehnokrat.si\/wp-content\/uploads\/2026\/06\/IF-IRT-2026-okrogla-miza-1-720x380.jpg",720,380,true]},"author_info":{"display_name":"Miran","author_link":"https:\/\/tehnokrat.si\/?author=1"},"category_info":"<a href=\"https:\/\/tehnokrat.si\/?cat=6\" rel=\"category\">Od tu in tam<\/a>","tag_info":"Od tu in tam","comment_count":"0","_links":{"self":[{"href":"https:\/\/tehnokrat.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/11421","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/tehnokrat.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/tehnokrat.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/tehnokrat.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/users\/1"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/tehnokrat.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcomments&post=11421"}],"version-history":[{"count":1,"href":"https:\/\/tehnokrat.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/11421\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":11423,"href":"https:\/\/tehnokrat.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/11421\/revisions\/11423"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/tehnokrat.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/media\/11422"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/tehnokrat.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fmedia&parent=11421"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/tehnokrat.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcategories&post=11421"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/tehnokrat.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Ftags&post=11421"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}