{"id":10568,"date":"2026-01-22T15:38:28","date_gmt":"2026-01-22T14:38:28","guid":{"rendered":"https:\/\/tehnokrat.si\/?p=10568"},"modified":"2026-01-23T09:49:06","modified_gmt":"2026-01-23T08:49:06","slug":"zmagala-bo-najdostopnejsa-umetna-inteligenca","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/tehnokrat.si\/?p=10568","title":{"rendered":"Zmagala bo najdostopnej\u0161a umetna inteligenca"},"content":{"rendered":"\n

V zadnjem desetletju smo pri\u010da bliskovitemu vzponu umetne inteligence (AI), ki je iz laboratorijskih pogojev stopila v sredi\u0161\u010de globalnega gospodarstva. Danes AI ne razumemo ve\u010d le kot niz algoritmov temve\u010d kot temeljno prebojno tehnologijo, ki ima potencial, da postane peta veja javne infrastrukture \u2013 in se postavi ob bok elektriki, vodi, prometu in internetu.<\/p>\n\n\n\n

A da bi umetna inteligenca dejansko izpolnila svojo obljubo o izbolj\u0161anju \u010dlove\u0161tva, mora prenehati biti ekskluzivno orodje pe\u0161\u010dice in postati skupna infrastruktura, dostopna vsakomur, ne glede na ekonomski status ali tehni\u010dno predznanje. Infrastruktura je namre\u010d nekaj, na kar se ljudje zana\u0161ajo, da deluje zanesljivo, univerzalno in brez potrebe po zunanjem strokovnem znanju. Osnovno vpra\u0161anje ni ozave\u0161\u010denost o umetni inteligenci. Nedavne raziskave ka\u017eejo, da jo \u017ee uporablja 86 % uporabnikov mobilnih telefonov (pa \u010de se tega zavedajo ali ne). Pomembno je, kako prakti\u010dna in koristna je umetna inteligenca v resni\u010dnem \u017eivljenju. Ali dovolj dobro razume kontekst in namere uporabnikov, da si pridobi njihovo zaupanje?<\/p>\n\n\n\n

Odgovoren in uporabniku prijazen razvoj<\/strong><\/p>\n\n\n\n

Prehod AI v infrastrukturno fazo zahteva korenito spremembo v na\u010dinu njenega razvoja. Razvoj ne sme biti voden zgolj s ciljem pove\u010danja ra\u010dunske mo\u010di, temve\u010d z na\u010deli osredoto\u010denosti na uporabnika in njegove potrebe. Pri tem bo morala uresni\u010diti ve\u010d pogojev. Ena teh sta zagotovo transparentnost in razlo\u017eljivost. Uporabniki moramo razumeti, zakaj je AI sprejela dolo\u010deno odlo\u010ditev. To je klju\u010dno za pridobitev zaupanja v te tehnologije v panogah, kot sta zdravstvo ali finance.<\/p>\n\n\n\n

Druga velika te\u017eava trenutnih modelov AI je tudi vklju\u010denost oziroma pristranskost. AI se mora u\u010diti iz raznolikih naborov podatkov, da se izogne pristranskosti, ki bi lahko marginalizirala dolo\u010dene dru\u017ebene skupine.<\/p>\n\n\n\n

Manjka \u0161e kaj? \u010ce mene vpra\u0161ate, bi lahko vmesniki generativne umetne inteligence in najrazli\u010dnej\u0161ih digitalnih pomo\u010dnikov bili \u0161e precej bolj intuitivni. Uporabni\u0161ka izku\u0161nja se mora premakniti od kompleksnih ukaznih vrstic k naravni interakciji (glas, kretnje, kontekstualno razumevanje), kar bo omogo\u010dilo rabo teh re\u0161itev tudi \u00bbdigitalno manj ve\u0161\u010dim\u00ab.<\/p>\n\n\n\n

\"\"<\/a><\/figure>\n\n\n\n

Vloga velikih tehnolo\u0161kih podjetij: varuhi ali vratarji?<\/strong><\/p>\n\n\n\n

Danes velika tehnolo\u0161ka podjetja obvladujejo ve\u010dino virov, povezanih z umetno inteligenco \u2013 od surove ra\u010dunske mo\u010di do ogromnih naborov podatkov. Njihova vloga je dvojna. So voz razvoja, brez njihovih vlaganj v te tehnologije razvoj AI ne bi bil niti pribli\u017eno tako hiter (re\u0161itve umetne intleigence namre\u010d obstajajo \u017ee od 60. let prej\u0161njega stoletja). Bolj pa nas lahko skrbi druga plat medalje \u2013 dru\u017ebena odgovornost teh podjetij. Kot lastniki \u00bbdigitalnih avtocest\u00ab imajo eti\u010dno obveznost, da ne ustvarjajo monopolov. A vse bolj se zdi, da se ustvarjajo AI-otoki. Sam bi celo dejal, da spominjajo na Alcatraz \u2026 zapor na otoku, od koder (baje) ni mogo\u010de pobegniti.<\/p>\n\n\n\n

\u00bbInfrastruktura umetne inteligence prina\u0161a odgovornosti za njene ustvarjalce. Biti mora zasnovana tako, da deluje zanesljivo v realnih pogojih in slu\u017ei vsem, vklju\u010dno z najbolj ranljivimi uporabniki. Po tem standardu morata in\u017eeniring in oblikovanje dati prednost dosegu, odprtosti in zaupanju,\u00ab je za \u010dasnik Wall Street Journal zapisal TM Roh, izvr\u0161ilni direktor giganta Samsung, in \u0161e dodatno poudaril pomen zaupanja uporabnikov v ponudnike in tehnologijo: \u00bbAI je prisotna v najbolj osebnih podro\u010djih na\u0161ega \u017eivljenja \u2013 med na\u0161imi sporo\u010dili, fotografijami, dokumenti, financami in celo zdravjem. Ljudje se upravi\u010deno spra\u0161ujejo, ali je za izkori\u0161\u010danje prednosti AI nujno, da se odpovejo nadzoru. \u010ce se zdi, da je odgovor pritrdilen, se sprejemanje upo\u010dasni. To ni strah pred tehnologijo, temve\u010d racionalen odziv na tveganje.\u00ab<\/p>\n\n\n\n

\"\"<\/a><\/figure>\n\n\n\n

Pa danes poznamo vsa tveganja, povezana z AI? Zagotovo ne (\u0161e). Ampak to ne pomeni, da bi se morali odpovedati razvoju. Le bolj usmerjen in vklju\u010dujo\u010d naj bo. Pa seveda bolj transparenten. Prihodnost AI zahteva model odprtega sodelovanja. Podjetja morajo prispevati k odprtokodnim modelom in standardom, ki omogo\u010dajo interoperabilnost. Regulacija, kot je npr. Akt o umetni inteligenci v EU, igra tukaj klju\u010dno vlogo, saj postavlja pravila igre, ki prepre\u010dujejo zlorabe mo\u010di in zagotavljajo varnost kriti\u010dne infrastrukture.<\/p>\n\n\n\n

Kam gre(mo)?<\/strong><\/p>\n\n\n\n

Razvoj AI se pred na\u0161imi o\u010dmi premika iz faze \u00bbgenerativnih klepetalnikov\u00ab v fazo agentske in celo ambientalne inteligence. AI ne bo ve\u010d nekaj, kar za\u017eenemo, niti nekaj, kamor \u00bbvstopimo\u00ab (beri: se prijavimo), temve\u010d bo tiho prisotna v ozadju na\u0161ega okolja. Bo vseprisotna. In (ve\u010dinoma) v pomo\u010d.<\/p>\n\n\n\n

V slu\u017ebi bodo re\u0161itve AI prevzele rutinska opravila, kar bo ljudem omogo\u010dilo osredoto\u010danje na kreativno in strate\u0161ko delo. Na delo bomo pri\u0161li bojda hitreje in z manj stresa, saj bo AI poskrbela za optimizacijo prometnih tokov in porabe energije. Seveda bo delovala na nivoju pametnega mesta in bodo pod njenim upravljanjem tudi odvoz odpadkov ter skrb za manj\u0161i oglji\u010dni odtis.<\/p>\n\n\n\n

Vse okoli nas bo postalo bolj personalizirano, tudi u\u010denje in zdravstvo. AI bo delovala kot osebni tutor za vsakega otroka posebej ali kot preventivni zdravstveni asistent, ki v realnem \u010dasu spremlja na\u0161e vitalne znake. Ve\u010dja kot je va\u0161a domi\u0161ljija, bolj(e) jo boste lahko uporabili.<\/p>\n\n\n\n

\"\"<\/a><\/figure>\n\n\n\n

Brezpla\u010dno ali pla\u010dljivo?<\/strong><\/p>\n\n\n\n

Vpra\u0161anje monetizacije AI-infrastrukture je trenutno eno najkompleksnej\u0161ih. Te\u017eko si je ta hip predstavljati, da bi bila AI zastonj, \u010de vemo, koliko virov zahteva. S \u010dim bomo to brezpla\u010dnost pla\u010dali \u2013 s svojimi podatki in zasebnostjo? Na to bi sam vendarle te\u017eko pristal …<\/p>\n\n\n\n

Zato ugibam, da se bo dolgoro\u010dno izoblikoval hibridni model, podoben internetnim storitvam. Sestavljala ga bo brezpla\u010dna osnovna plast (AI kot javno dobro), ki bo premogla osnovne storitve (iskanje informacij, komunikacija, dostop do vladnih storitev), ki jo bodo financirale ali subvencionirale dr\u017eave ali pa bo podprta z (minimalnim) ogla\u0161evanjem. To je prakti\u010dno nujno za prepre\u010devanje digitalnega razkoraka.<\/p>\n\n\n\n

Seveda pa bodo vzporedno na voljo \u0161tevilne pla\u010dljive napredne storitve, npr. specializirana poslovna orodja, visoko zmogljiva analitika itd. Prakti\u010dno karkoli z visoko dodano vrednostjo bodo (p)ostalo pla\u010dljivo. Pla\u010dljivost je navsezadnje nujna zaradi visokih stro\u0161kov vzdr\u017eevanja infrastrukture (elektri\u010dna energija, hlajenje podatkovnih centrov, razvoj strojne opreme). Vendar pa mora biti cena postavljena tako, da ne postane ovira za inovacije \u2013 tako (malih) podjetij kot posameznikov.<\/p>\n\n\n\n

Kje pa vas AI \u017euli?<\/p>\n\n\n\n

\"\"<\/a><\/figure>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

V zadnjem desetletju smo pri\u010da bliskovitemu vzponu umetne inteligence (AI), ki je iz laboratorijskih pogojev…<\/p>\n","protected":false},"author":1,"featured_media":10569,"comment_status":"open","ping_status":"open","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"_exactmetrics_skip_tracking":false,"_exactmetrics_sitenote_active":false,"_exactmetrics_sitenote_note":"","_exactmetrics_sitenote_category":0,"footnotes":""},"categories":[1],"tags":[2469,4528,3295,5941,5184,5942,5943,5940,2967,1074],"class_list":["post-10568","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","hentry","category-it","tag-ai","tag-generativna-umetna-inteligenca","tag-infrastruktura","tag-napredek","tag-poraba-energije","tag-pristranskost","tag-racunska-moc","tag-tehnoloski-razvoj","tag-transparentnost","tag-umetna-inteligenca"],"featured_image_urls":{"full":["https:\/\/tehnokrat.si\/wp-content\/uploads\/2026\/01\/pexels-sanketgraphy-16461434.jpg",1920,1280,false],"thumbnail":["https:\/\/tehnokrat.si\/wp-content\/uploads\/2026\/01\/pexels-sanketgraphy-16461434-150x150.jpg",150,150,true],"medium":["https:\/\/tehnokrat.si\/wp-content\/uploads\/2026\/01\/pexels-sanketgraphy-16461434-300x200.jpg",300,200,true],"medium_large":["https:\/\/tehnokrat.si\/wp-content\/uploads\/2026\/01\/pexels-sanketgraphy-16461434-768x512.jpg",640,427,true],"large":["https:\/\/tehnokrat.si\/wp-content\/uploads\/2026\/01\/pexels-sanketgraphy-16461434-1024x683.jpg",640,427,true],"1536x1536":["https:\/\/tehnokrat.si\/wp-content\/uploads\/2026\/01\/pexels-sanketgraphy-16461434-1536x1024.jpg",1536,1024,true],"2048x2048":["https:\/\/tehnokrat.si\/wp-content\/uploads\/2026\/01\/pexels-sanketgraphy-16461434.jpg",1920,1280,false],"newsphere-slider-full":["https:\/\/tehnokrat.si\/wp-content\/uploads\/2026\/01\/pexels-sanketgraphy-16461434-1280x720.jpg",1280,720,true],"newsphere-featured":["https:\/\/tehnokrat.si\/wp-content\/uploads\/2026\/01\/pexels-sanketgraphy-16461434-1024x683.jpg",1024,683,true],"newsphere-medium":["https:\/\/tehnokrat.si\/wp-content\/uploads\/2026\/01\/pexels-sanketgraphy-16461434-720x380.jpg",720,380,true]},"author_info":{"display_name":"Miran","author_link":"https:\/\/tehnokrat.si\/?author=1"},"category_info":"Informacijske tehnologije<\/a>","tag_info":"Informacijske tehnologije","comment_count":"0","_links":{"self":[{"href":"https:\/\/tehnokrat.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/10568","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/tehnokrat.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/tehnokrat.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/tehnokrat.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/users\/1"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/tehnokrat.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcomments&post=10568"}],"version-history":[{"count":2,"href":"https:\/\/tehnokrat.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/10568\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":10580,"href":"https:\/\/tehnokrat.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/10568\/revisions\/10580"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/tehnokrat.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/media\/10569"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/tehnokrat.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fmedia&parent=10568"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/tehnokrat.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcategories&post=10568"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/tehnokrat.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Ftags&post=10568"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}