Umetna inteligenca si \u017ee z vso hitrostjo utira pot na vsa podro\u010dja na\u0161ega delovanja, vpliva \u017ee na zdravstvo, znanost, razvoj programske opreme in infrastrukturo. Vidni so tudi prvi premiki k temu, da UI postane dejaven sodelavec pri diagnostiki, raziskavah, urejanju kode ter upravljanju kompleksnih sistemov. Zaradi vsega tega organizacije uvajajo nove varnostne pristope, saj UI-agenti prevzemajo \u010dedalje bolj zahtevne naloge, tehnologija v ozadju pa se razvija tako, da omogo\u010da hitrej\u0161o, u\u010dinkovitej\u0161o in varnej\u0161o rabo.<\/p>\n\n\n\n
V nadaljevanju izpostavljam sedem trendov, ki bodo po ocenah strokovnjakov podjetja Microsoft zaznamovali razvoj umetne inteligence v letu 2026.<\/p>\n\n\n\n
Microsoft vidi leto 2026 kot za\u010detek novega obdobja zavezni\u0161tev med tehnologijo in ljudmi. \u010ce je bila umetna inteligenca v zadnjih letih predvsem namenjena odgovarjanju na vpra\u0161anja in re\u0161evanju nalog, bo naslednji val prinesel aktivno sodelovanje.<\/p>\n\n\n\n
UI-agenti naj bi postali digitalni sodelavci, ki pomagajo posameznikom in manj\u0161im ekipam. Microsoftovi strokovnjaki si zami\u0161ljajo delovno okolje, v katerem lahko trije \u010dlani ekipe v nekaj dneh pripravijo globalno kampanjo, medtem ko umetna inteligenca skrbi za analitiko, pripravo vsebin in prilagajanje sporo\u010dil, ljudje pa usmerjajo strategijo in ustvarjalni del. Organizacije, ki bodo na\u010drtovale u\u010denje in delo v sodelovanju z umetno inteligenco, bodo lahko izkoristile prednosti obeh svetov ter ekipam omogo\u010dile hitrej\u0161e re\u0161evanje ve\u010djih ustvarjalnih izzivov.<\/p>\n\n\n\n
Nasvet za strokovnjake:<\/strong> ne tekmujte z umetno inteligenco, ampak se nau\u010dite sodelovati z njo. Prihodnje leto bo pripadalo tistim, ki bodo znali okrepiti vlogo \u010dloveka, ne pa je zmanj\u0161ati.<\/p>\n\n\n\n V letu 2026 bo \u0161tevilo UI-agentov mo\u010dno naraslo, njihova vloga pri vsakodnevnem delu pa bo \u010dedalje ve\u010dja. Postajali bodo aktivni \u010dlani ekipe, in ne le orodja. Ker bodo organizacije od njih odvisne pri izvajanju nalog in sprejemanju odlo\u010ditev, bo klju\u010dnega pomena vzpostaviti zaupanje, ki se za\u010dne z varnostjo. Microsoft zato predlaga, da bi morali imeti agenti podobno raven varnostne za\u0161\u010dite kot ljudje, saj bi s tem prepre\u010dili, da bi se agenti spremenili v \u00bbdvojne agente\u00ab z neobvladljivim tveganjem.<\/p>\n\n\n\n To pomeni, da mora imeti vsak agent jasno dolo\u010deno identiteto, omejen dostop do informacij in sistemov, nadzor nad podatki, ki jih ustvarja, ter za\u0161\u010dito pred napadi in gro\u017enjami. Varnost bo postala del zasnove samih agentov, vedno vklju\u010dena in samodejna, ne pa nekaj, kar se dodaja \u0161ele naknadno. In ker bodo napadalci pri svojih metodah vse pogosteje uporabljali umetno inteligenco, bodo tudi varnostne ekipe odgovarjale z lastnimi UI-agenti, ki bodo gro\u017enje hitreje zaznali in se nanje u\u010dinkoviteje odzvali.<\/p>\n\n\n\n Umetna inteligenca v zdravstvu vstopa v prelomno obdobje. V letu 2026 bomo videli, kako se bo njen vpliv raz\u0161iril onkraj diagnosti\u010dnih zmogljivosti tudi na podro\u010dja, kot sta razvr\u0161\u010danje simptomov in na\u010drtovanje zdravljenja. Pomembno je, da se bo napredek za\u010del seliti iz raziskovalnih okolij v vsakdanje \u017eivljenje, saj bodo nove generativne UI-re\u0161itve na voljo milijonom uporabnikov in bolnikov.<\/p>\n\n\n\n Ta premik je pomemben, saj je dostop do zdravstvene oskrbe eden najve\u010djih globalnih izzivov. Svetovna zdravstvena organizacija napoveduje, da bo do leta 2030 primanjkovalo pribli\u017eno 11 milijonov zdravstvenih delavcev, kar pomeni, da bo 4,5 milijarde ljudi ostalo brez osnovnih zdravstvenih storitev.<\/p>\n\n\n\n Da je napredek mogo\u010d, potrjuje tudi leto 2025, ko je Microsoftova re\u0161itev MAI-DxO (Microsoft AI Diagnostic Orchestrator) uspe\u0161no re\u0161ila zahtevne medicinske primere<\/a> s 85,5-odstotno natan\u010dnostjo, kar je bistveno nad povpre\u010djem izku\u0161enih zdravnikov, ki zna\u0161a pribli\u017eno 20 odstotkov. Tak\u0161en napredek na podro\u010dju umetne inteligence ljudem omogo\u010da ve\u010d vpliva in nadzora nad lastnim zdravjem ter po\u010dutjem.<\/p>\n\n\n\n Umetna inteligenca \u017ee danes pospe\u0161uje preboje na podro\u010djih, kot so modeliranje podnebja, molekularna dinamika in razvoj novih materialov. Naslednji veliki skok pa je tik pred vrati. V letu 2026 umetna inteligenca ne bo ve\u010d le povzemala \u010dlankov, odgovarjala na vpra\u0161anja in pripravljala poro\u010dil, temve\u010d bo dejavno vstopila v sam proces odkrivanja na podro\u010djih fizike, kemije in biologije.<\/p>\n\n\n\n UI bo oblikovala hipoteze, uporabljala orodja in aplikacije, ki nadzorujejo znanstvene eksperimente, ter sodelovala tako z raziskovalci kot tudi z drugimi UI-sistemi.<\/p>\n\n\n\n Ta premik ustvarja svet, v katerem bi lahko imel vsak raziskovalec svojega digitalnega laboratorijskega pomo\u010dnika, ki zna predlagati nove poskuse in nekatere med njimi celo izvesti. Gre za preobrazbo, ki obljublja hitrej\u0161e raziskave in druga\u010den na\u010din nastajanja znanstvenih odkritij.<\/p>\n\n\n\n Rast umetne inteligence ne bo ve\u010d temeljila zgolj na gradnji novih ali ve\u010djih podatkovnih centrov, ampak bo njen cilj iz vsake enote ra\u010dunske mo\u010di iztr\u017eiti \u010dim ve\u010d.<\/p>\n\n\n\n Najbolj u\u010dinkovita infrastruktura bo ra\u010dunsko mo\u010d gosteje zdru\u017eevala in jo razpr\u0161eno povezovala prek globalnih omre\u017eij. V prihodnjem letu se bodo za\u010deli uveljavljati prilagodljivi, svetovni UI-sistemi, nova generacija povezanih \u00bbsuperfabrik\u00ab<\/a> umetne inteligence, ki bodo zni\u017eale stro\u0161ke in izbolj\u0161ale izrabo virov. Umetna inteligenca se bo tako vse bolj presojala po kakovosti rezultatov, ki jih ustvari, ne le po svojem obsegu.<\/p>\n\n\n\n Najla\u017eje si to predstavljamo kot nadzorni stolp za upravljanje UI-delovnih obremenitev. Ra\u010dunska mo\u010d se bo razporejala dinami\u010dno in gosteje, tako da ni\u010d ne bo neizkori\u0161\u010deno. \u010ce se en proces upo\u010dasni, se bo naslednji samodejno prestavil v vrsto, kar zagotavlja, da bo vsaka ra\u010dunska enota in vsak vat energije \u010dim bolje uporabljen.<\/p>\n\n\n\n Razvoj programske opreme se izjemno pospe\u0161eno razvija, kar potrjuje tudi rekordna aktivnost na GitHubu v letu 2025. Razvijalci so vsak mesec zdru\u017eili<\/a> 43 milijonov \u00bbpull requestov\u00ab, kar je 23 odstotkov ve\u010d kot leto prej. \u0160tevilo letnih commitov, ki bele\u017eijo te spremembe, pa je posko\u010dilo za 25 odstotkov in preseglo milijardo. Ta neverjetni tempo ka\u017ee na pomemben premik v industriji, saj umetna inteligenca postaja vse bolj osrednji del ustvarjanja in izbolj\u0161evanja programske opreme.<\/p>\n\n\n\n Prav zaradi te koli\u010dine bo leto 2026 prineslo novo prednost. Preprosto povedano, nastaja umetna inteligenca, ki ne razume le posameznih vrstic kode, temve\u010d tudi odnose med njimi ter zgodovino, ki stoji za spremembami.<\/p>\n\n\n\n Z analizo vzorcev v repozitorijih kode, osrednjih mestih, kjer ekipe shranjujejo in urejajo vse, kar razvijajo, lahko umetna inteligenca prepozna, kaj se je spremenilo ter zakaj in kako posamezni deli sodijo skupaj.<\/p>\n\n\n\n Kvantno ra\u010dunalni\u0161tvo je dolgo delovalo kot znanstvena fantastika, vendar raziskovalci vstopajo v obdobje, merjeno v letih, in ne desetletjih, ko bodo kvantni stroji za\u010deli re\u0161evati probleme, ki jih klasi\u010dni ra\u010dunalniki ne zmorejo. Ta preboj, imenovan kvantna prednost<\/a>, bi lahko pomagal nasloviti nekatere najzahtevnej\u0161e izzive sodobne dru\u017ebe.<\/p>\n\n\n\n Danes je klju\u010dna razlika vzpon hibridnega ra\u010dunalni\u0161tva, kjer kvantni sistemi sodelujejo z umetno inteligenco in superra\u010dunalniki. Umetna inteligenca prepoznava vzorce v podatkih, medtem ko superra\u010dunalniki izvajajo obse\u017ene simulacije. Kvantno ra\u010dunalni\u0161tvo pa dodaja novo raven zmogljivosti, ki prina\u0161a bistveno ve\u010djo natan\u010dnost pri modeliranju molekul in materialov.<\/p>\n\n\n\n Kvantna prednost bo omogo\u010dila preboje na podro\u010dju materialov, medicine in \u0161e marsikje. Prihodnost umetne inteligence in znanosti ne bo le hitrej\u0161a, temve\u010d bo na novo definirala, kako odkrivamo, na\u010drtujemo in razvijamo re\u0161itve.<\/p>\n\n\n\n Poleg prilo\u017eenih trendov priporo\u010dam tudi branje \u010dlanka 10 znanstvenih odkritij raziskovalcev Microsofta<\/a>, v katerem znanstveniki pojasnjujejo nove na\u010dine, kako razvoj umetne inteligence pozitivno vpliva na iskanje re\u0161itev za \u0161tevilne dru\u017ebene izzive.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":" Umetna inteligenca si \u017ee z vso hitrostjo utira pot na vsa podro\u010dja na\u0161ega delovanja, vpliva…<\/p>\n","protected":false},"author":1,"featured_media":10426,"comment_status":"open","ping_status":"open","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"_exactmetrics_skip_tracking":false,"_exactmetrics_sitenote_active":false,"_exactmetrics_sitenote_note":"","_exactmetrics_sitenote_category":0,"footnotes":""},"categories":[1,6],"tags":[5903,150,5603,5902,212,195,3628,1074,5901],"class_list":["post-10425","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","hentry","category-it","category-odtuintam","tag-5903","tag-microsoft","tag-napoved","tag-odgovornost","tag-tehnologija","tag-trendi","tag-ui","tag-umetna-inteligenca","tag-zdravstvo"],"featured_image_urls":{"full":["https:\/\/tehnokrat.si\/wp-content\/uploads\/2025\/12\/AI-trendi.jpg",2000,1121,false],"thumbnail":["https:\/\/tehnokrat.si\/wp-content\/uploads\/2025\/12\/AI-trendi-150x150.jpg",150,150,true],"medium":["https:\/\/tehnokrat.si\/wp-content\/uploads\/2025\/12\/AI-trendi-300x168.jpg",300,168,true],"medium_large":["https:\/\/tehnokrat.si\/wp-content\/uploads\/2025\/12\/AI-trendi-768x430.jpg",640,358,true],"large":["https:\/\/tehnokrat.si\/wp-content\/uploads\/2025\/12\/AI-trendi-1024x574.jpg",640,359,true],"1536x1536":["https:\/\/tehnokrat.si\/wp-content\/uploads\/2025\/12\/AI-trendi-1536x861.jpg",1536,861,true],"2048x2048":["https:\/\/tehnokrat.si\/wp-content\/uploads\/2025\/12\/AI-trendi.jpg",2000,1121,false],"newsphere-slider-full":["https:\/\/tehnokrat.si\/wp-content\/uploads\/2025\/12\/AI-trendi-1280x720.jpg",1280,720,true],"newsphere-featured":["https:\/\/tehnokrat.si\/wp-content\/uploads\/2025\/12\/AI-trendi-1024x574.jpg",1024,574,true],"newsphere-medium":["https:\/\/tehnokrat.si\/wp-content\/uploads\/2025\/12\/AI-trendi-720x380.jpg",720,380,true]},"author_info":{"display_name":"Miran","author_link":"https:\/\/tehnokrat.si\/?author=1"},"category_info":"Informacijske tehnologije<\/a> Od tu in tam<\/a>","tag_info":"Od tu in tam","comment_count":"0","_links":{"self":[{"href":"https:\/\/tehnokrat.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/10425","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/tehnokrat.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/tehnokrat.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/tehnokrat.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/users\/1"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/tehnokrat.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcomments&post=10425"}],"version-history":[{"count":1,"href":"https:\/\/tehnokrat.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/10425\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":10427,"href":"https:\/\/tehnokrat.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/10425\/revisions\/10427"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/tehnokrat.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/media\/10426"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/tehnokrat.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fmedia&parent=10425"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/tehnokrat.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcategories&post=10425"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/tehnokrat.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Ftags&post=10425"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}\n
\n
\n
\n
\n
\n