{"id":10178,"date":"2025-09-26T14:38:00","date_gmt":"2025-09-26T13:38:00","guid":{"rendered":"https:\/\/tehnokrat.si\/?p=10178"},"modified":"2025-10-02T14:44:23","modified_gmt":"2025-10-02T13:44:23","slug":"slovenska-gospodinjstva-tedensko-zavrzejo-vec-ton-hrane","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/tehnokrat.si\/?p=10178","title":{"rendered":"Slovenska gospodinjstva tedensko zavr\u017eejo ve\u010d ton hrane"},"content":{"rendered":"\n

Povpre\u010dno slovensko gospodinjstvo vsak teden zavr\u017ee nekaj ve\u010d kot dva kilograma hrane, od tega skoraj kilogram \u0161e povsem u\u017eitne, je pokazala raziskava o nastajanju odpadne hrane in ravnanju z njo v gospodinjstvih, ki jo je izvedlo Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo v okviru projekta LIFE IP CARE4CLIMATE. Tak\u0161na koli\u010dina pomeni pribli\u017eno dva nepojedena obroka na gospodinjstvo oziroma skoraj en obrok na osebo na mesec. V denarnici se to pozna kot izguba do pet evrov tedensko. \u010ce se\u0161tejemo vsa gospodinjstva v Sloveniji, so \u0161tevilke \u0161e bolj zgovorne: vsako leto kon\u010da v smeteh na tiso\u010de ton hrane in ve\u010d deset milijonov evrov.<\/p>\n\n\n\n

Za merjenje sta bili uporabljeni dve metodi: sortirna analiza biolo\u0161kih odpadkov (BIOO) in vodenje kuhinjskega dnevnika odpadne hrane. Da bi upo\u0161tevali sezonske vplive na nastajanje odpadne hrane, je ministrstvo raziskavi izvedlo v jesensko\u2013zimskem in spomladansko\u2013poletnem obdobju.<\/p>\n\n\n\n

Rezultati sortirne analize BIOO, prera\u010dunani na letni ravni, so pokazali, da odpadna hrana predstavlja 24,0 % biolo\u0161kih odpadkov. V celotni strukturi odpadne hrane, zbrane med BIOO, je u\u017eitni del predstavljal 22,5 %, neu\u017eitni del 76,0 %, zapakirane, neuporabljene ali delno uporabljene hrane je bilo 1,4 %.<\/p>\n\n\n\n

\"\"<\/a><\/figure>\n\n\n\n

Rezultati vodenja kuhinjskega dnevnika pa so pokazali, da gospodinjstva v povpre\u010dju povzro\u010dijo 2,177 kilogramov odpadne hrane na gospodinjstvo na teden oziroma 0,652 kilogramov na posameznega \u010dlana. Nekaj ve\u010d kot tri petine odpadne hrane (61,2 %) je bilo neu\u017eitne, skoraj dve petini  (38,8 %) pa u\u017eitne. Med \u017eivili, ki so kon\u010dala v smeteh, je bilo najve\u010d zelenjave (31,9 %), sadja (22,0 %), mesa in mesnih izdelkov (8,1 %) ter kruha in pekovskih izdelkov (8,0 %). Gospodinjstva ve\u010d kot polovico nastale odpadne hrane (51,9 %) prepustijo javni slu\u017ebi zbiranja komunalnih odpadkov, preostalo pa obdelajo zunaj javnega sistema ravnanja z odpadki, kot na primer v hi\u0161nem kompostniku, z odvajanjem v kanalizacijsko omre\u017eje ali kot krmo za \u017eivali (48,1 %).<\/p>\n\n\n\n

\"\"<\/a><\/figure>\n\n\n\n

Tovrstne raziskave pomembna dopolnitev obveznemu poro\u010danju<\/strong><\/p>\n\n\n\n

Izvedene raziskave so pomemben dodatni podatkovni vir za nacionalno metodologijo merjenja koli\u010din odpadne hrane. Zagotavljajo kakovostne in zanesljive podatke o nastajanju odpadne hrane ter na\u010dinu ravnanja z njo v gospodinjstvih.<\/p>\n\n\n\n

Zbrano koli\u010dino BIOO izvajalci gospodarske javne slu\u017ebe zbiranja komunalnih odpadkov sicer letno poro\u010dajo v skladu z zahtevami Uredbe o odpadkih. Poleg podatka o dele\u017eu odpadne hrane med BIOO, pa metoda sortirne analize BIOO zagotavlja tudi podatek o dele\u017eu u\u017eitnega in neu\u017eitnega dela odpadne hrane. \u00bbLo\u010devanje med u\u017eitnim in neu\u017eitnim delom odpadne hrane je klju\u010dno za na\u010drtovanje ukrepov za zmanj\u0161anje odpadne hrane,\u00ab<\/em> izpostavlja Tanja Bolte<\/strong>, generalna direktorica Direktorata za okolje. \u00bbPoleg tega nam metoda vodenja kuhinjskega dnevnika omogo\u010da vpogled v odpadno hrano, ki je obdelana zunaj javnega sistema ravnanja z odpadki, in omogo\u010da analizo strukture odpadne hrane ter vzrokov za njeno nastajanje.\u00ab<\/em><\/p>\n\n\n\n

U\u010dinkovito oblikovanje ukrepov prepre\u010devanja ali zmanj\u0161anja odpadne hrane ter za spremljanje napredka pri doseganju zastavljenih ciljev je mogo\u010de le s kakovostnimi podatki, poudarjajo na Ministrstvu za okolje, podnebje in energijo.<\/p>\n\n\n\n

\"\"<\/a><\/figure>\n\n\n\n

Uporabnost zbranih podatkov<\/strong><\/p>\n\n\n\n

Na evropski ravni je februarja 2025 dose\u017eeno soglasje o zavezujo\u010dih ciljih za zmanj\u0161anje odpadne hrane do leta 2030: vsaj 10 % v proizvodnji in predelavi ter 30 % na prebivalca v maloprodaji, gostinstvu, storitvah in gospodinjstvih. \u00bbZa Slovenijo bodo rezultati teh raziskav tako pomembni ne le za izbolj\u0161anje nacionalne metodologije, temve\u010d tudi kot podpora pri izpolnjevanju evropskih zavez in oblikovanju prihodnjih politik ravnanja z odpadno hrano,\u00ab<\/em> izpostavlja Tanja Bolte.<\/p>\n\n\n\n

\"\"<\/a><\/figure>\n\n\n\n

Na Ministrstvu za okolje, podnebje in energijo bodo pripravili tudi smernice za zmanj\u0161anje koli\u010din odpadne hrane v razli\u010dnih sektorjih, pri \u010demer se bodo usmerili na \u0161tiri klju\u010dne skupine, in sicer (1) na osnovne \u0161ole, vrtce, bolni\u0161nice in domove za ostarele, (2) na ob\u010dine in komunalne slu\u017ebe, (3) na nastanitvene kapacitete in restavracije ter (4) na podro\u010dje distribucije in prodaje hrane.<\/p>\n\n\n\n

\"\"<\/a><\/figure>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

Povpre\u010dno slovensko gospodinjstvo vsak teden zavr\u017ee nekaj ve\u010d kot dva kilograma hrane, od tega skoraj…<\/p>\n","protected":false},"author":1,"featured_media":10179,"comment_status":"open","ping_status":"open","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"_exactmetrics_skip_tracking":false,"_exactmetrics_sitenote_active":false,"_exactmetrics_sitenote_note":"","_exactmetrics_sitenote_category":0,"footnotes":""},"categories":[6],"tags":[5817,5816,4634,3358,5815,33,203],"class_list":["post-10178","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","hentry","category-odtuintam","tag-bioo","tag-care4climate","tag-gospodinjstva","tag-hrana","tag-life-ip","tag-podatki","tag-slovenija"],"featured_image_urls":{"full":["https:\/\/tehnokrat.si\/wp-content\/uploads\/2025\/10\/pexels-taha-balta-3031128-7450358.jpg",2000,1780,false],"thumbnail":["https:\/\/tehnokrat.si\/wp-content\/uploads\/2025\/10\/pexels-taha-balta-3031128-7450358-150x150.jpg",150,150,true],"medium":["https:\/\/tehnokrat.si\/wp-content\/uploads\/2025\/10\/pexels-taha-balta-3031128-7450358-300x267.jpg",300,267,true],"medium_large":["https:\/\/tehnokrat.si\/wp-content\/uploads\/2025\/10\/pexels-taha-balta-3031128-7450358-768x684.jpg",640,570,true],"large":["https:\/\/tehnokrat.si\/wp-content\/uploads\/2025\/10\/pexels-taha-balta-3031128-7450358-1024x911.jpg",640,569,true],"1536x1536":["https:\/\/tehnokrat.si\/wp-content\/uploads\/2025\/10\/pexels-taha-balta-3031128-7450358-1536x1367.jpg",1536,1367,true],"2048x2048":["https:\/\/tehnokrat.si\/wp-content\/uploads\/2025\/10\/pexels-taha-balta-3031128-7450358.jpg",2000,1780,false],"newsphere-slider-full":["https:\/\/tehnokrat.si\/wp-content\/uploads\/2025\/10\/pexels-taha-balta-3031128-7450358-1280x720.jpg",1280,720,true],"newsphere-featured":["https:\/\/tehnokrat.si\/wp-content\/uploads\/2025\/10\/pexels-taha-balta-3031128-7450358-1024x911.jpg",1024,911,true],"newsphere-medium":["https:\/\/tehnokrat.si\/wp-content\/uploads\/2025\/10\/pexels-taha-balta-3031128-7450358-720x380.jpg",720,380,true]},"author_info":{"display_name":"Miran","author_link":"https:\/\/tehnokrat.si\/?author=1"},"category_info":"Od tu in tam<\/a>","tag_info":"Od tu in tam","comment_count":"0","_links":{"self":[{"href":"https:\/\/tehnokrat.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/10178","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/tehnokrat.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/tehnokrat.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/tehnokrat.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/users\/1"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/tehnokrat.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcomments&post=10178"}],"version-history":[{"count":1,"href":"https:\/\/tehnokrat.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/10178\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":10185,"href":"https:\/\/tehnokrat.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/10178\/revisions\/10185"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/tehnokrat.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/media\/10179"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/tehnokrat.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fmedia&parent=10178"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/tehnokrat.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcategories&post=10178"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/tehnokrat.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Ftags&post=10178"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}