Slovencem slovensko pomeni vse manj

Žalostno, a resnično. Tržne raziskave, ki jih opravlja organizacija ICERTIAS, imajo nekatere zanimive zaključke, med drugim tudi tega, da Slovencem slovensko pomeni vse manj. Zadnja tri leta je ICERTIAS intenzivno prisoten tudi v Sloveniji. Prva raziskava, ki jo je ICERTIAS opravil v Sloveniji, je bila anketiranje splošnega prebivalstva v okviru projekta Best Buy Award leta 2013. Do danes je organizacija za potrebe svojih raziskav Best Buy Award, QUDAL – QUality meDAL in Customers’ Friend v Sloveniji anketirala že 40.000 oseb.

Kot ugotavljajo analitiki organizacije ICERTIAS, je na slovenskem trgu moč opaziti znatne spremembe. Primerjava letošnjih rezultatov raziskav s tistimi iz leta 2013 ugotavlja, da slovenski državljani še vedno zaupajo domačim blagovnim znamkam, a so jim manj zvesti kot v preteklosti. V ospredje namreč bolj postavljajo ceno, kakovost izdelka in kakovost uporabniške izkušnje – ti dejavniki/lastnosti so se namreč uvrstili daleč pred blagovno znamko ter geografsko poreklo izdelka ali storitve.

Ne gre za to, da bi Slovenci danes manj preferirali domače blagovne znamke kot pred leti, temveč gojijo bistveno več zaupanja do mednarodnih podjetij in azijskih proizvajalcev kot še pred nekaj leti. Primerjava rezultatov raziskav ICERTIAS Best Buy Award in QUDAL – QUality meDAL z drugimi državami v regiji vzhodne Evrope dokazuje, da je Slovenija še vedno v vrhu po kriterijih razvitosti in standarda prebivalstva. Povprečen Slovenec tako zna navesti 6 ali 7 blagovnih znamk čokolade, medtem ko jih znajo povprečen prebivalec Hrvaške, Češke ali Slovaške navesti le 4 ali 5.

Toda, sodeč po rezultatih anket Best Buy Award in QUDAL – QUality meDAL, ji jih je opravil ICERTIAS, standard in moč potrošnikov v zadnjih letih naraščata znatno hitreje v sosednjih vzhodnoevropskih državah kot v Sloveniji. Če se bodo gospodarski trendi v regiji vzhodne Evrope razvijali tako, kot so se v zadnjem desetletju, bi lahko v prihodnjih letih kupna moč povprečnega potrošnika nekaterih držav – predvsem Estonije, Litve, Latvije, Poljske, Češke, Slovaške, Romunije in Hrvaške, dosegla ali celo presegla standard povprečnega prebivalca Slovenije.

Moje sporočilo je sicer jasno: